Kam vlagati denar, če je kriza vsepovsod? V sebe! - Milan Krajnc
CategoriesNovi zapisi

Kam vlagati denar, če je kriza vsepovsod? V sebe!

V krizi je še posebej pomembno, da imamo jasno izdelano pot in cilj ter da smo strategijo enakomerno skomunicirali na vse nivoje podjetja.

Če cilja in strategije nimamo, je sedaj nujno, da ju naredimo. V tem trenutku ne moremo razmišljati o tem, kaj bi radi počeli, temveč, kaj trenutno najbolje znamo. Pomeni, da moramo znotraj podjetja poiskati vse rezerve v potencialih ljudi.

Le kdo je povzročil finančno krizo? TI! Da, ti osebno. Ups, ni potrebno prevzemati vse odgovornosti, malo je kriv tudi tvoj sosed. Pravzaprav smo krivi vsi!

Želeli smo vedno več, vendar več kot »je«, ne moremo imeti. Poglejmo naravo. Na Zemlji je vedno več ljudi; ali to morda pomeni, da je Zemlja vedno težja? Ne! Vedno ima isto težo, saj del narave spreminjamo v živa bitja, hranimo se in tako povečujemo človeško težo, skupna masa zemlje pa je vedno enaka (če zanemarimo težo vesoljskih teles, ki padejo na zemljo). Torej ne moremo ustvariti več kot je. Vse, kar lahko naredimo je, da stvari razporedimo.

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Nekateri imajo več, drugi manj ali kot pravi zakon o ohranitvi energije: »Energije ne moremo izničiti, lahko jo spremenimo v drugo obliko!«

Vedno obstaja toleranca, nekaj prostora, sanje…, ki so lahko smetana na torti realnosti. Vendar sanj ne smemo preveč napihniti, ker počijo kot milni mehurček. In ravno to se je zgodilo sedaj. Milni mehurček se je razpočil. Preveč smo hoteli od sanj, izgubili smo stik z realnostjo, kar se je pokazalo s finančno krizo.

Sedaj bodo naravni zakoni delovali tudi v finančnih tokovih. Tisti, ki pozna naravne tokove, bo tudi preživel oz. postal še močnejši.

Če smo sledili množici, ko je obirala sadeže, ne smemo slediti množici, ki brezglavo teka.

Ostati moramo na svoji poti. Pogledati moramo preko aktualne krize. Ne smemo se ukvarjati z aktualnim stanjem, temveč slediti poti, ki smo jo začrtali pred aktualnimi dogodki. Morda moramo samo zmanjšati hitrost razvoja in izvajanja, vse ostalo pa mora iti mimo nas.

Kam vlagati denar, če je kriza vsepovsod? V sebe! Milan Krajnc

Reagiranje v poslovni finančni krizi je popolnoma enako kot odnos moški-ženska. Ženske ves čas preizkušajo, ali se lahko zanesejo na svojega partnerja, ali je dovolj stabilen, zaupljiv… tako, da pričenjajo različne igre ali kot rečemo izgubijo glavo, tla pod nogami, so tečne… v tistem trenutku mora moški pogledati preko aktualnega stanja in jo objeti, ne se zapletati v besedno igro, saj tako vstopi v njeno igro in izgubi kredibilnost, zaupanje se prične zmanjševati. Saj je tudi finančna kriza ženskega spola, mar ne? In sedaj moramo vsi ravnati kot pravi moški.

In pravi moški bodo tudi v finančni krizi preživeli.

Prvi pogoj je, da imamo jasno izdelan cilj in da smo strategijo enakomerno skomunicirali na vse nivoje podjetja. V ospredju našega razmišljanja ne sme biti, kako bomo zmanjšali število zaposlenih oz. kako bomo znižali ostale stroške. Saj »nikoli« točno ne vemo, kaj so potrebni in nepotrebni stroški, kdo so ključni zaposleni.

Najprej moramo razprostreti strateški plan in pogledati v prihodnost. Kam želimo iti. Poti, ki smo si jo začrtali, se moramo tudi držati. Vse kar moramo narediti, je, da »revidiramo« terminski plan. Zmanjšati moramo hitrost izvajanja oz. jo morda v nekaterih korakih celo pospešiti.

Ključna v aktualni situaciji je jasna pot, kam gremo! V tem trenutku se ne smemo ukvarjati, s težavami, ki so okoli nas in čakati, kaj se bo zgodilo, temveč gledati naprej. To razmišljanje mi je potrdil rek: »Ko si do vratu v dreku, ne skloni glave!«

Če cilja in strategije nimamo, je sedaj nujno, da ju naredimo. V tem trenutku ne moremo razmišljati o tem, kaj bi radi počeli, temveč, kaj trenutno najbolje znamo. Pomeni, da moramo znotraj podjetja poiskati vse rezerve v potencialih ljudi. Ključno je torej poznavanje potencialov svojih zaposlenih, kdo so, kakšne so njihove lastnosti, kako reagirajo v kriznih situacijah, kje so najboljši, je morda kaj drugega, kar bi znali boljše delati, kot to, kar počnejo sedaj…

Kam vlagati denar, če je kriza vsepovsod? V sebe! Milan Krajnc

Tako lahko aktualno strategijo zgradimo izključno na potencialih zaposlenih.

Zavedati se moramo da ljudje ustvarjajo proces in kot takšnega ga lahko tudi izboljšajo, vse pa je odvisno od komunikacije z/med njimi. Da je proces »tekoč«, morajo vsi »govoriti« isti jezik in videti isti cilj. Vodstvo je tisto, ki mora na vse nivoje podjetja sporočati isti cilj. Seveda vsi nivoji v podjetju ne govorijo enakega jezika. Zato se mora vodstvo potruditi, da ga bodo vsi razumeli.

Ni slabega delavca, slab je vodja, ki ni znal predati dela ali preveriti, če ga je zaposleni razumel.

Zavedati se moramo, da je najboljša komunikacija vzgled. Zgledujemo se vedno po vrhu, po vodji, tako mora biti vodja najbolj stabilen. Zato je trenutno najboljša naložba vodij/managerjev v osebno rast, vlaganje v samega sebe. Kajti, ko padajo vse materialne stvari, ostanemo sami. Ko se v naravi dogajajo najhujše stvari, narava vedno poskrbi za sebe in naredi tako, kot je najbolje zanjo.

Tudi mi na koncu ostanemo sami, sami na vrhu. In kdo bo tedaj poskrbel za nas, če ne sami.

Velika večina je prepričana, da je to vrhunec krize, a tisti, ki stvari dobro poznajo, vedo, da je to šele začetek nečesa velikega. Države bodo s posojili in nacionalizacijami sedaj pokrile in prekrile nekatere stvari. Vendar Val, ki smo ga povzročili z navideznimi nakupi podjetij še ni dobil svoje moči.

To seveda ni »grožnja«, lahko pa vzamete informacijo kot opozorilo. Zato sedaj, ko znižujemo stroške, ne smemo izkoristiti popolnoma vseh rezerv. Najbolj pomembno je, da poznate, kje so rezervne, ko bo potrebno potegnite ključne poteze.

Vodja, ki vidi dalje, mora v takšnem primeru imeti izdelan načrt vseh procesov, iz katerega so razvidne vse kritične točke ter poti, kjer je še manipulativni prostor s časom, delovno silo in sredstvi.

V situaciji, ki prihaja, bodo obstali samo najbolj močni.

Rešitev najdemo sami v sebi in v naravnem toku procesov.

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

Res da je to v moji naravi, da se v takšnih situacijah odlično znajdem in potem direktorje popeljem k uspehu. Vendar, ko sem analiziral svoje delo, zakaj je moje delo uspešno, sem videl, da še naprej delujem kot učitelj.

V podjetju, kamor pridem reševat različne stvari, ustvarim neke vrste učilnico, kjer zaposlene učim nove organizacije in drugačnih pristopov in moje delo je popolnoma enako, kot je bilo, ko sem učil v šoli, oziroma so me naučili na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Iz tega se me je potem prijel naziv, po katerem sem med svojimi sledilci znan danes – UČITELJ ŽIVLJENJA.

V prispevku, ki ga berete, ne pišem hvalnice Pedagoški fakulteti, temveč želim povdariti, da se premalo zavedamo svoje primarne poti in institucije in da v kolikor ne menjamo svoje poti, ne vidimo vse dodane vrednosti, ki jo dobimo za življenje. V primerjavi sem želel prikazati dodano vrednost učitelja glede na ostale poklice. Res, da je učiteljski poklic danes podcenjen, vendar smo zato v veliki meri krivi sami učitelji, saj ne znamo ceniti svojega dela in sami sebe.

Zato bi morda v sam proces izobraževanja učiteljev, potrebno dodati tudi več samospoznavne poti, da se ta samozavest zgradi iz notranjosti vsakega študenta, ne pa s statusom in prejetjem diplome.

Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Stanje okolja je odraz našega načina razmišljanja - Milan Krajnc
CategoriesNovi zapisi

Stanje okolja je odraz našega načina razmišljanja

V prispevku želim prikazati, kako je vse okoli nas odvisno od nas.

Veliko izkušenj imam z delom v poslovnem svetu in vedno znova se mi potrjuje, da s pomočjo svojih »neurejenih« misli in miselnih vzorcev naredimo tudi poslovanje neurejeno. Ko sem začel o tem razmišljati globalno, sem ugotovil, da je popolnoma enako z odnosi med prijatelji in družinskimi člani, na koncu koncev pa tudi z našim odnosom do okolja.

Tako smo v našem podjetju začeli razmišljati celovito, ne samo na področju poslovnih procesov, temveč:

Tako smo podjetje razdelili v tri segmente: Čistimo okolje, Čistimo procese in Čistimo odnose. Medtem, ko smo slednja dva že dodobra razdelali in razvili, smo pri prvem šele na začetku. Vendar tukaj nismo sami. Poznamo veliko strokovnjakov, ki to zelo dobro obvladajo in so danes združeni v Ekoremediacijsko mrežo Slovenije. V tem prispevku predstavljam svojo pot do ekoremediacije.

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Ko sem še delal kot fizik, so bile moje prve poslovne poti usmerjene v urejanje procesov, kako narediti poslovni proces optimalen. To mi je tudi uspevalo.

Ko pa sem v nekaterih primerih preveril, kako stvari napredujejo v praksi, sem bil razočaran, saj so podjetja moje rešitve samo delno sprejela ali pa sploh ne. Po razgovorih sem ugotovil, da težava sploh ni bila v procesu, ki sem ga izdelal, temveč v ljudjeh, ki se nanj enostavno niso mogli navaditi. Zato sem svoje znanje fizike in projektnega vodenja nadgradil z motivacijskimi metodami. Tako so ljudje, ki so bili vključeni v prenovo procesa, to tudi izvajali še dolgo potem, ko sem postavil sistem. Pa vseeno ne tako zelo dolgo, saj so se vedno znova vračali na stare poti. Res mi ni bilo jasno zakaj, saj sem bil prepričan, da sem uporabil vse znanje tega sveta.

Stanje okolja je odraz našega načina razmišljanja - Milan Krajnc

A sem se zelo motil. Šele, ko sem podrobneje začel spoznavati delovanje celotnega podjetja, sem ugotovil, da popolnoma vsi »ukazi« prihajajo z vrha, od direktorja. Kar je pomenilo, da moje delo spodaj v procesih nikoli ne bo zaživelo, dokler bo on vedno na enak način sporočal informacije v proces. Takrat mi je postalo jasno, da bi bilo za podjetja veliko ceneje, če bi že samo direktorji spremenili nekatera prepričanja, navade in način komunikacije, kot pa da gredo v prenovo celotnih sistemov. Vendar pa je bilo zaradi močnega ego stanja direktorja veliko lažje in ceneje spremeniti navade 500 ostalih zaposlenih.

Nato sem začel opazovati, kako se informacija direktorja prenaša po hierarhiji na procese in si preko odmikov v procesih začel ustvarjati psihološko sliko posameznega direktorja. Nekatere sem celo tako dodobra spoznal, da sem po odstopanju pri nekem procesu vedel, kako se je zjutraj pogovarjal s svojo ženo. To je bilo sicer zabavno, vendar ni vodilo nikamor. Predvsem so me zanimali vzroki, zakaj podjetju povzročajo težave in kako to odpraviti (zamenjava direktorja je bila zadnja misel).

Proces osebne transformacije-Milan Krajnc

Ker sem imel že veliko praktičnega znanja pri izdelavi psiholoških profilov, sem to znanje nadgradil še s teorijo.

Najprej z realitetno terapijo, ki sem jo študiral v času, ko sem se najbolj ukvarjal s projektnim vodenjem, saj sem z njeno pomočjo učil ljudi sprejemati odgovornost. In nato še z nevrolingvističnim programiranjem in transakcijsko analizo.

Vse tri metode so metode psihoterapije. Ko sem imel dovolj teoretičnega znanja, sem videl, da se direktorji tako vedejo, ker se drugače ne znajo. Takega vedenja in karakterja so se namreč naučili v otroštvu. Njihovi prvi učitelji in vzorniki so bili starši, ki so se tega tudi sami naučili od svojih staršev. Tako so vse vedenjske vzorce prenesli iz svojega otroštva. Seveda to ne sme biti izgovor, saj so vsi polnoletni, dejstvo pa je, da če se tega ne zavedajo, tudi ne morejo ničesar spremeniti.

Lahko bi torej rekli, da njihovo otroštvo upravlja s podjetjem. Tako sem uspel razviti in se naučiti tehnik, ki pomagajo pri čiščenju podzavesti in odstranjevanju vzorcev iz otroštva. Psihologi jim rečejo psihološke smeti in jaz sem se jih naučil očistiti. Pravzaprav sem opazil, da znam počistiti poslovni proces in podzavest človeka, da tako ne vstavlja »smeti« v poslovni proces. Potrebno je torej samo spremeniti način razmišljanja in nehamo povzročati težave tako sebi kot tudi drugim.

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

Takrat sem bil prepričan, da lahko rešim ves svet. Vendar sem si dejansko šele tedaj odprl oči.

Jasno mi je postalo, da človek s takšnim načinom mišljenja ne povzroča le težav v poslovnem svetu, temveč tudi v osebnih odnosih in v okolju. Odnose sem zelo hitro rešil, saj smo odprli zakonsko svetovalnico in podjetje za izobraževanje, ki se ukvarja s prenovo tega.

Kako ravnati pri reševanju okolja pa mi ni bilo niti približno jasno. Če direktorju danes spremenim način mišljenja, bo rezultat v podjetju opazen že jutri. Če predsedniku države danes spremenim način mišljenja, pa bo voda jutri še vedno zastrupljena. Samo s preprečevanjem onesnaževanja narave je nikoli ne bomo povrnili v prvotno stanje, pač pa bo narava sama naredila tako, kot je najbolje za njo.

To pa bi lahko pomenilo, da bo pri tem odstranila tiste, ki jo uničujejo. Torej nas, ljudi, človeštvo. Tega pa si ne želimo.

Zavedel sem se, da samo s spremembo mišljenja ne bomo rešili sveta – poleg človeške »duše« moramo namreč rešiti še človeško naravo.

Stanje okolja je odraz našega načina razmišljanja - Milan Krajnc

Tako sem se srečal s pojmom: ekoremediacija

Ekoremediacija (ERM) je uporaba naravnih sistemov in procesov za varovanje ter obnovo okolja in pomeni osnovo za ekosistemske tehnologije. Dodatna vrednost ERM je, da prinaša ponovno oživitev že degradiranih delov okolja, kar je izjemna vrednost in največ, s čimer vračamo vrednost okolju. To je pomembno tudi zato, ker se z obnovljenim okoljem vrača njegova vrednost, saj ga je mogoče uporabiti za razvoj drugih dejavnosti.

Z ERM varujemo ekosistemsko pomembna območja pred onesnaženjem in omogočamo istočasno sonaravni razvoj, saj naravo koristimo za razvoj. S tem pa zmanjšujemo učinke naravnih nesreč.

Ekoremediacija je ukrep za vzdrževanje ravnotežja v okolju in njegovo krepitev, kar pomeni večanje samočistilnih sposobnosti okolja. Zaradi preventivne in istočasno kurativne vloge ima ekoremediacija izjemno vrednost in bi jo bilo potrebno vključevati v razvojne načrte.

Ekoremediacija - Milan Krajnc

Preventivna vloga ekoremediacij

Pri vseh planiranih posegih v okolje je potrebno primerjati, upoštevati in izvajati tudi ekoremediacije kot preventivne ukrepe. Popravljanje škod v okolju je precej dražje in nezanesljivo v primerjavi s preprečevanjem degradacije. Zato dajemo pomembno vlogo izobraževanju, saj ERM omogočajo razumevanje delovanja narave, procesov v naravi njihovo spremljanje (npr. čiščenje vode, zadrževanje težkih kovin v prsti, blažitev hrupa). Pomembno težo ima tudi informiranje, obveščanje in vseživljenjsko učenje. Preventiven pomen ERM je izjemen, ker vključujejo različne ciljne skupine, od otrok do starejših, različne poklicne profile in zakonodajalce.

Kurativna vloga ERM

Zaradi potrebe po uporabi preverjenih postopkov sanacije okoljskih škod, ki so nastale pogosto zaradi neupoštevanja naravnih okvirov, se ERM uporablja tudi za sanacije škod. Z ekosistemskimi tehnologijami lahko zmanjšamo in odpravljamo posledice naravnih ujm (poplave, suše, plazovi itd), netočkovnega onesnaževanja (kmetijstvo, turizem, promet, industrija, odlagališča in razpršena poselitev). Z relativno nizkimi stroški lahko dosežemo velike učinke pri zaščiti življenjskega okolja, vodnih virov, potokov, rek, jezer, podtalnice in morja. Osnovne funkcije ekoremediacij so velike puferske, samočistilne in habitatne sposobnosti. Te bi morali izkoristiti pri varovanju vodnih virov, onesnaženih zemljinah in sedimentih ter pri blažitvi učinkov klimatskih sprememb.

Sam sem v neposrednih stikih s strokovnjaki ugotovil, da je bil poseg v naravo v zadnjih stotih letih zelo nasilen in da smo si veliko današnjih vremenskih pojavov »zakuhali« sami. Enako se je dogajalo s samim človekom, saj je v zadnjih stotih letih pozabil na sebe in drvel z neverjetno hitrostjo naprej, pri čemer se je ukvarjal z vsem drugim, samo s seboj ne.

Tako se je v človeški podzavesti nabralo veliko psihološkega prahu, nekaj celo v DNK, česar pa ni mogoče spremeniti čez noč, temveč gre za proces daljšega obdobja. Enako je v naravi. Ne moremo je rešiti čez noč, lahko pa s počasnimi ukrepi zlagoma vrnemo naravo k naravi, torej njej sami.

Stanje okolja je odraz našega načina razmišljanja - Milan Krajnc

V osnovi smo vsi direktorji, vsi upravljamo s podjetjem, ki se imenuje naše življenje. Vendar pa nimamo na razpolago neomejenih virov, še najmanj pa časa. Če želimo uživati čas, ki nam je namenjen na tem svetu, moramo biti iskreni do sebe in narave. Z iskrenostjo ne bomo komplicirali poslovnih procesov, prijateljskih in družinskih odnosov. 

Toliko, kolikor bomo imeli radi sebe, bomo imeli radi druge in naravo. Najprej moramo torej imeti radi sebe, pri tem pa se moramo zavedati, da moramo dihati najbolj čist zrak, piti najbolj čisto vodo in živeti v najlepšem okolju. Vendar vsega tega ne moremo ustvariti samo za sebe, saj smo del velike celote, in le s pozitivnim mišljenjem bomo lahko prispevali k celoti. Tako v poslovnem svetu ne sme biti končni cilj samo dobiček, temveč mora biti to logična posledica, poseg v naravo pa ne sme biti samo zaradi zadovoljevanja potreb, temveč nam mora povrniti naravne lepote.

Popolnoma vsa dejanja so odraz nas samih, vse, kar vidimo »grdega« v okolju, je tudi pri nas, sami smo to ustvarili.

Psihoterapija za človeka, reorganizacija za podjetja in ekoremediacija za naravo so samo prehodna »orodja«, da rešijo naša življenja, da povrnejo življenje v prave tire. Morda bomo kasneje na njih pozabili, vendar pa bomo morali po njihovih načelih živeti naprej.

*-ta prispevek sem napisal pred desetimi leti in danes je vse to združeno v Dinamičnem modelu vodenja, model, ki deluje v celoti po principih narave

Dinamični model vodenja. Milan Krajnc. Tiskana knjiga.
Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Kako slediti fazam terapije - Milan Krajnc
CategoriesNovi zapisi

Kako slediti fazam terapije?

Prispevek je prevsem namenjen vsem terapevtom ali pa tistim, ki delate sami na sebi.

Pri osebnem svetovanju je zelo težko meriti učinke, saj ves čas govorimo o občutkih. Klienti od nas pričakujejo čudež že po prvem srečanju. Prepričani so, da imamo »čarobno palico«. Vendar ni tako. Zato so klienti po prvi terapiji ponavadi razočarani, saj so njihova pričakovanja prevelika. Najbolj pomembno je, da s klientom v začetku skomuniciramo, kako poteka delo in kaj lahko pričakuje. Zelo jasno mu moramo povedati, da mi namesto njega ne naredimo nič, da vse naredi sam, da ga mi samo vodimo in mu pomagamo videti »nevidno«.

Največ dela opravi terapevt pri svojem delu, ko vzpostavi zaupanje s klientom. Takrat lahko terapevt brezpogojno vodi k zastavljenemu cilju. V nasprotnem primeru, pa se klient upira, išče izgovore oz. terapije ostanejo le na nivoju pogovorov (kar pa je tudi največji strah terapevtov).

Tako smo v toBe Instituto razvili metodo, ki bi olajšala terapevtom delo. Metoda je nastala na podlagi dobrega poznavanja projektnega vodenja, saj na projektih delamo že preko 20 let ter na podlagi merjenja učinka svetovanja in stopenj izvajanja, ki v podjetju potekajo že skoraj deset let.

ToBe Institute - Milan Krajnc

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Na podlagi internih vzorcev smo ugotovili, da je način reševanja osebnih problemov, vedno potekal na enak način. Ker so iste osebe delale na kriznem vodenju in projektih, smo hitro ugotovili, da gre za enak pristop oz. način dela. 

Ker smo pri projektnem delu imeli že razvito metodo, smo počasi pričeli prenašati način dela oz. merjena učinkovitosti tudi na nivo osebnega svetovanja, kasneje terapije. Model smo najprej interno razvili na 100 vzorcih (klientih) in ga nato na naslednjih 150 še potrdili. Rezultat je bil vedno enak.

Sistem dela smo razdelili v 5 korakov:

1. korak: UVODNI DEL – definiranje problema, postavljanje cilja – razumevanje istega problema
2. korak: VZPOSTAVLJANJE ZAUPANJA
3. korak: IZVAJANJE TERAPIJE
4. korak: UGOTAVLJANJE REZULTATOV TERAPIJE
5. korak: ZAKLJUČEVANJE

Faze terapije - Milan Krajnc

1. korak: UVODNI DEL – definiranje problema, postavljanje cilja – razumevanje istega problema

Klient velikokrat pride z zelo velikimi pričakovanji, prepričan je, da bo lahko že z enim pogovorom rešil problem, vendar je ponavadi na koncu razočaran. Zato je pomembno, da že v začetku z njim skomuniciramo, kako naše delo poteka in kakšni so lahko rezultati. Predvsem, pa da on sam odloča o uspehu terapije.
Tako moramo v začetku skleniti dogovor o sodelovanju in ga seznaniti s ceno naše storitve. V dogovoru morajo biti naslednji členi:

Teh členov se ponavadi klienti ustrašijo in pričnejo o njih spraševati. Vendar šele tako se pričnejo zavedati, svojega obstoja in resnosti dela psihoterapevta. Slednji člen je še posebej pomemben, saj če klient prekine proces in ga želi nadaljevati, je potrebno začeti od začetka.

Ko klient podpiše izjavo, se lahko delo šele prične

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

Prvi korak je ugotavljanje s kakšnim namenom se je klient oglasil in kaj on misli, da je njegov problem, kaj bi rad rešil.

V uvodnem pogovoru mora terapevt biti predvsem pozoren na celotno sporočanje klienta (govor, način govora, držo, način odgovarjanja, opazovanja… na vse načine sporočanja). Tako si predvsem zabeleži osnovna izhodišča za izvajanje terapije, katere bodo njegovo vodilo za nadaljno delo in kasneje za merjenje učinka:

Faze terapije - Milan Krajnc

Pri pogovoru, pravzaprav raziskujemo klientovo preteklost. Tukaj predvsem uporabljamo tehnike psihoanalize.

Naslednja faza je vzpostavljanje merila oz. lestvice težavnosti problema.

Tukaj morata klient in terapevt najti skupno točko merjena težavnosti, valovanje morja, potres, hitrost avtomobila…, da lahko vzpostavita merilo/lestvico (1-10) po katerem bosta merila v kateri fazi reševanja problema sta oz. kako močno je problem še prisoten. Najbolje se je tukaj izkazala metoda iz psihologije »Mirno morje«. Klient si poskuša predstavljati valovanje morja. Kako visoke valove povzroča njegov problem in ko so valovi najvišje je stopnja 10.

Če se problem pojavi v različnih okoljih in z različno stopnjo, ga klient lahko prične primerjati. Ali je morda pol manjši? Poskuša pa v mislih vzpostaviti stanje, ko se je odlično počutil in bi stopnjo poimenoval 1. Ko je stopnja 1, pomeni, da je gladina njegovega morja popolnoma mirna.

Tako imata klient in terapevt navidezno lestvico, ki jo ob vsaki terapiji preverjata. Uvodni del ponavadi traja skozi dve ali tri srečanja. Zato je pomembno, da terapevt in klient v začetku skleneta dogovor, za vsaj 8 srečanj, med katerimi naj bo časovni zamik najmanj 1 teden in največ 2 tedna. Samo tako bo lahko cel proces tudi v celoti izpeljan.

2. korak: VZPOSTAVLJANJE ZAUPANJA

Ko od klienta pridobimo informacije smo usposobljeni za delo, kar pa ne pomeni, da imamo že uspeh zagotovljen. S tem ko s klientom raziskujemo njegovo preteklost iščemo vzroke, vzpostavljamo odnos. Odnos je prvi pogoj za vzpostavljanja zaupanja. Saj šele, ko klient terapevtu brezpogojno zaupa, pomeni, da bo lahko sledil brez dvomov, prekinjanju procesa in upiranja. Tukaj je zelo pomembno upoštevanje etičnega kodeksa psihoterapevtov (to velja že od prvega srečanja), predvsem pa veliko govoriti in delati na ozaveščanju odgovornosti. Kot izhodišče lahko uporabimo Teorijo izbire.

To je pravzaprav najtežji del psihoterapevtskega dela. Zavedati se moramo, da klient, ki pride k nam, nam najprej brezpogojno zaupa, ker je že naš predznak psihoterapevt, nekdo, ki se mu lahko izpove in mu zaupa. Vendar že po odhodu, se pri njemu pričnejo porajati dvomi, nešteto vprašanj. Stopnja zaupanja pade; tako naslednji obisk, pričnemo zaupanje vzpostavljati ponovno.

Faze terapije - Milan Krajnc

1. in 2. korak sta »baziranje«.

Kar pomeni pripravljanje, na dejansko reševanje problemov. V teh fazah klient ne čuti večjih sprememb, kvečjemu lajšanje »bolečine«, velikokrat pade nazaj v stanje s katerim je prišel na prvi obisk. Kar ne pomeni, da mi že izvajamo terapijo, vendar če sami pademo v paniko, da ni nobenih sprememb, smo naredili največjo napako.

Predvsem pomembno je, da sami verjamemo v svoje delo in da se držimo cikla, ki smo si ga začrtali. Predvsem moramo biti strpni. Tukaj gre za čisto naravni cikel, tako kot deluje narava. Vse ima svoj čas. Delo pri nas je pokazalo, da uvodni del oz. do vzpostavljanje zaupanja preteče 1/3 časa celotne terapije, kar bi lahko rekli uvodni oz. pripravljalni del. Tudi pri projektnem delu se moramo na projekt dobro pripraviti, da izvajanje traja nemoteno. Če morda malo grobo povem, ko ste gradili hišo, ste se nato morali dobro pripraviti, od projektov, do gradbenega dovoljenja in vseh natančnih načrtov… če se niste, je potem vedno nekaj manjkalo, nikoli ni bilo nič do konca narejeno… enako, kot v terapiji, če se na njo ne pripravimo dobro, bomo sicer prišli do neke stopnje s klientom, vendar vprašanje, če bomo odpravili težavo. Na koncu terapije bi morali narediti, kot rečejo v fiziki »kvantni skok«, da se klient nikoli več ne vrne v prvotno stanje oz. se mu pojavi enak problem oz. celo še hujši.

3. korak: IZVAJANJE TERAPIJE

Izvajanje poteka po metodi modalitete, ki jo poznamo oz. kot bi rekli, uporabljamo orodja, katera smo se naučili uporabljati v procesu študija psihoterapije. Tukaj bomo imeli po vsaki terapiji občutek »zmagoslavja«, saj bodo rezultati vidni, po vsakem srečanju. Seveda nas občutek zmagoslavja ne sme premagati in se prepustiti klientu, še vedno moramo mi voditi proces.

V tej fazi ne smemo končati procesa! Ne smemo pozabiti na lestvico (1. faza)!

4. korak: UGOTAVLJANJE REZULTATOV TERAPIJE

Ko nam sam klient reče, da se počuti, kot prerojen, pomeni, da smo dejansko na koncu našega procesa in da se vidijo rezultati našega dela. Tako v naslednjih srečanjih predvsem preverjamo in merimo njegove odzive na določene situacije, poglede prej in danes, njegov pogled na določene osebe in razmere. Terapija v tej fazi preide v fazo zaključevanja, kar pomeni, da ne smemo več pričakovati drastičnih sprememb v vedenju in počutju, temveč predvsem utrjevanje stanj. Predvsem pa ugotavljamo strah v njih.

V tej fazi ne smemo končati procesa! Ne smemo pozabiti na lestvico!

5. korak: ZAKLJUČEVANJE

Zadnji korak bi lahko imenovali izdih, ali kot športniki rečejo ob koncu treninga iztek.

Intenzivnost pogovora je zelo minimalna, gre predvsem za pogovore o vsakdanjih stvareh.

4. in 5. korak morata biti enako dolga, kot uvajanje, kar pomeni 1/3, celotnega procesa. Saj je potrebno, da se celotni proces konča počasi, kot smo ga začeli. S tem rečemo, da je rešitev klientu zlezla pod kožo. Pri nas se bo pojavljal občutek, da smo sedaj manj produktivni, da lahko naredimo kakšno srečanje manj ali da je lahko brezplačno. Vendar ne; saj smo veliko energije vložili v začetnih srečanjih, tako se na koncu samo izenači, predvsem pomembno pa je, da smo skoncentrirani in prisebni do zadnjega trenutka.

Če primerjate intenzivnost svojih terapij, boste videli, da najbrž tečejo v takšnem ciklu, vendar ker vsi več ali manj delamo po občutku, nam takšen način dela vzame veliko energije, predvsem pa organizacijskega časa.

V podjetju SIRIUS.SI smo izdelali diagram, ki prikazuje vseh pet faz. Diagram, ki je priložen je izhodišče oz. neke vrste zemljevid, na katerega klient in terapevt rišeta v kateri fazi se nahajata. Na vertikali so označene časovne razdalje, vsak zaznamek na vertikali prikazujejo eno srečanje. Na horizontali pa je stopnja oz. lestvica, ki jo določita klient in terapevt v začetku (stopnja 10 je spodaj 1, na vrhu).

Srečanja moramo razdeliti v enakomerne časovne razdalje, tako da jih razdelimo enakomerno po tretinah. Po vsakem srečanju narišeta na kateri stopnji reševanja problema sta oz. koliko še manjka do konca. In tako v vsakem srečanju, do konca. 

Seveda ni njuno, da bomo vse skupaj šli točno po grafu, vendar pomembno je, da vsaj sledimo v kateri fazi smo in koliko se odmikamo od povprečja.

Vse faze ponavljamo tudi na samo enorunem srečanju. Vsako srečanje mora imeti enake faze, samo tako pripeljemo pogovor/svetovanje/terapijo do konca.

Če želite, da vaše delo uredimo po fazah, da boste bolj učinkoviti in vaši klienti zadovoljni, nam pišite na office@to-be.institute

Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Poslovni proces, kot glasbena sinfonija - Milan Krajnc
CategoriesNovi zapisi

Poslovni proces, kot glasbena simfonija

V zadnjem času je veliko govora o 6 urnem delavniku, pa še to je preveč.

Namreč če bi se bolje organizirali in če bi osebne frustracije odmaknili iz delavnega procesa, bi bilo 4 ure na dan čisto dovolj.

V bistvu bi lahko bil delavni proces, kot glasbena sinfonija. Predstavljajte si, da bi organizator delavnega procesa, najprej proces tako dolgo organiziral, sam pri sebi, kot skladatelj predstavlja note, da dobi popoln tok glasbe. Tako tekoč bi moral biti delavni proces. Potem v roke dobi zapis dirigent, ki pa mora to glasbo spraviti v »življenje« s tistimi, ki igrajo posamezni inštrument. In potem tako dolgo usklajujejo vadijo, da to kar je skladatelj napisal, zaživi v najlepšem zvoku, tako popolno, kot je narava sama.

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Torej če bi želeli imeti 4 urni delavnik, bi bil pogoj, da se vsak sam najprej dobro pripravi na sebe, da obvlada sam sebe. Nato mora poznati delo, ki ga opravlja. Delo dirigenta oz. direktorja pa je, da vse te »igralce« uskladi.

Torej če lahko naredijo glasbeniki, zakaj tega ne bi mogli v podjetju. Zakaj ne bi moglo naše podjetje biti kot najboljši orkester, zakaj ne bi mogli igrati najboljše sinfonije…

Poslovni proces, kot glasbena sinfonija - Milan Krajnc

Vse to lahko, vendar vsak mora delati tisto, kar čuti, delo direktorja pa je, da združi vse te potenciale v tok procesa, brez stresa…. nekateri boste dejali, da ni mogoče izpolniti vseh želja… v podjetju se ne izpolnjujejo želje, temveč daja dodana vrednost potencialu posameznika.

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

In vse to je mogoče po naravnem principu vodenja. Sedaj, ko to pišem zraven poslušam Bachove sinfonije. Bach velja za najbolj popolnega skladatelja, pisal je točno tako, kot teče narava, popolna matematika.

Dinamični model vodenja. Milan Krajnc. E-knjiga.

Hkrati to pomeni višjo kulturo vodenja in odnosov. To pomeni, da več ne prihajamo v službo in čakamo, kakšno delo bomo dobili, temveč sami naredimo točno to kar je potrebno. Predhodno je potrebno, da imamo osebni cilj postavljen pred poslovnega, ker potem ne bomo v delu iskali zatočišča. Že s tem se bo veliko spremenilo. Podjetje bo imelo veliko več od zaposlenih, kot sedaj.

In vse to je mogoče v podjetju doseči z Dinamičnim modelom vodenja.

Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Iz roba družbe - Milan Krajnc
CategoriesNovi zapisi

Iz roba družbe…

Ravnokar sem prebral knjigo ustanovitelja IUS Softwera oz. bolj znanega, kot IUS-INFO – Pravni informacijski portal, Drugi kraj rojstva, kjer govori o svojem padcu v jamo sredi gozda v Dominikanski republiki, iz katere se je po 8 dneh nekako rešil… Sprožili so veliko iskalno akcijo… pol sveta je bilo na nogah.

In nato so me misli odnesle v svet, kjer dnevno poročajo o raznih nesrečah, požari, potresi, gorske… in vedno takoj gredo vsi v akcijo, rešujejo… predvsem pa spremljajo, kaj se dogaja. Ampak vse to je nek materialni vizualni svet, v bistvu predstava… kje vsi nastopajo, neke vrste tragikomedija.

Sam namreč velikokrat pri svojem delu »psihoterapevta« uporabljam prispodobo, ko nekdo pade v jamo, tisti, ki je not zelo težko vidi rešitev, tisti, ki pa gleda od zunaj, pa z lahkoto usmeri… predvsem zaradi tega, kadar smo sami v problemu ne vidimo rešitev, za druge pa smo lahko vedno pametni oz. jim lahko pomagamo, ker nismo obremenjeni s težavo. Namreč kliente učim, kako se postaviti izven problema in na sebe pogleda, kot na tretjo osebo. In tukaj ne da, jih samo učim tehnik, temveč predvsem raziskujem zakaj padejo v »jamo«, kaj je vzrok, da se izgubijo sami v sebi. Torej ukvarjam se z njihovo »notranjostjo«.

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Če se nazaj vrnem k materialnim katastrofam… a se kdaj kdo vpraša, kaj se dogaja v notranjosti teh ljudi, ali jim je mogoče kako drugače pomagati… se je kdaj kdo vprašal, kako se je avtor knjige Drugi kraj rojstva, počutil, ko je padel v jamo, kako se je počutil, ko je prišel nazaj in je skoraj v celoti izgubil svoje premoženje… padel je v neko drugo »jamo«, kjer pa za javnost in ljudi ni bila več zanimiva in takrat ni stekla nobena akcija pomoči.

Na cesti, vsak dan srečujemo vedno več ljudi, ki so na robu preživetja, še več je takih, ki so daleč stran iz oči… pa ne steče nobena reševalna akcija.

Vedno več je »reševalnih« akcij za tiste, ki potrebujejo zdravljenje, ali za tiste, ki so padli na družbeni rob, pa niso več zanimivi za šov. Če je bil včeraj še zelo znan in je morda nekje spodrsnil in padel na družbeni rob, rob preživetja… pa ga ne bo nihče vprašal ali pa mu ponudil pomoč, temveč bo na prvih straneh časopisa, kot škandal, ker se dobro bere… torej še na njegovi bolečini bodo zaslužili in ga do konca porinili čez rob… in potem poročajo, da so žal … znano osebo našli… in potem spet vsa hvalnica o njem.

Iz roba družbe - Milan Krajnc

Ljudje se osredotočimo samo na materialne stvari, kaj komu manjka… v resnici, pa večina ljudi v tem materialnem svetu samo životari… Se je kdo kdaj vprašal, kaj v resnici pomeni živeti…

Ustvarili smo si tak sistem, da smo ujetniki tega, vsak mesec pod pritiskom… iz meseca v mesec iz leta v leto… utrujeni, vedno na robu…

Ljudje, ki so zdrsnili na rob, jih ne poznamo, ne vidimo, zaprejo se vase in potem se raje odmaknemo od njih, ker ne vemo kako bi jim pomagali, ker se nam zdi, da niso več del nas, da so sedaj napačni, slabi, zli, čudni… kar bežimo od njih.

A ima država za te ljudi, ki so jo soustvarjali, kakšne rešitve… mogoče, ko so na robu, ko pa padajo, pa jim ne pomaga, samo porine jih na robe, ker takrat so v poziciji, ko se več ne morejo boriti, ampak samo še poslušajo.

Tukaj ne govorim o politikih, ki vodijo državo, govorim o sistemu, ki smo si ga ustvarili, katerega smo si zadali okoli vratu, kot zanko, ki je vsak dan bolj tesna, toliko da še lahko dihamo…

Ne vem, če bomo imeli dovolj moči, da kdaj to presežemo. Upam, da zberemo toliko moči, da ga presekamo z Demoklejevim mečem. Če ne nas bo sam sistem ubil.

Dnevno govorimo o pomoči tistih, ki prihajajo v našo deželo, a ne govorimo o tistih, ki so jo ustvarili, ki so sedaj tik pred tem, da se poslovijo od nje.

Prevelik povdarek dajemo socialni družbi… podpirati bi morali razvoj, sanje, potenciale… mimogrede če se že primerjamo s sosednjimi deželami… v Avstriji te do milijon evrov letnega prometa sploh nihče ne vpraša o kakšnih dajatvah. Saj želijo imeti čim več aktivnih milijonarjev in tako lahko svobodno dihajo, nikamor se jim ne mudi, manjši je stres, manj dela na črno… red se sam po sebi vspostavi.

Kaj bi rekli, če vemo, da je nekdo padel v jamo in bi ga kar tam pustili?

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

Kaj bi naredili, če vidimo, da se nekdo utaplja in bi ga kar tam pustili?

Zakaj tega ne storimo?

Zakaj nimamo orodij, ko ljudje drsijo na rob, da jih ustavimo prej?

Nešteto vprašanj lahko pišem…

Osnovni pogoj je sistem in, da je vse prenatrpano. Vsak dan živimo na 100%, v bistvu pa bi vse kar počnemo moglo biti na max 70%. Tisti, ki pravijo da so perfekcionisti, da želijo da je vse na 100%, so v bistvu največji krivci za to utesnjenost v času in prostoru. A krivi smo vsi sami, ker jim sledimo, nihče nas ne sili v nič, sami se odločimo za tak način.

Živimo, tako da ne čutimo, zato ljudi, ki drsijo na rob, ne zaznamo, ker ne čutimo, rešujemo samo tisto, kar vidimo. In stiske ljudi ne vidimo…

Že »Mali princ« je dejal… glejte s Srcem in videli boste, kako ljudje v resnici živijo…

Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Sanje - Milan Krajnc
CategoriesNovi zapisi

Sanje

SALVADOR DALI je nekoče dejal:

Nekega dne bodo tudi uradno priznali, da to kar smo poimenovali realnost je večja iluzija od sanj.

Ob njegovih besedah bi se resno mogli zamisliti. Čeprav velika večina jih zamahne z roko in si reče, … ti sanjači. Je treba delat, se je potrebno soočiti s to realnostjo, ne pa sanjat. Od Sanj se ne živi.

No pa poglejmo, kdo ima prav?

Ali ste vedeli, da ljudje, ki so slepi od rojstva tudi sanjajo? Ste vedeli, da ne sanjajo teme? Sanjajo žive slike! In kako so videli te stvari o katerih sanjajo, kako si jih lahko predstavljajo, če nikoli niso videli barv, svetlobe.

Se ljudje rodimo s sanjami? Ali Sanje pridejo nekje od zunaj? Starodavna ljudstva so verjela, da sanje pridejo od zunaj, da so neodvisna od nas, zato so že Indijanci naredili Lovilce sanj!

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Realnost ali sistem, ki smo si ga ustvarili v katerem živimo, je dejansko nekaj najslabšega, kar smo si lahko ustvarili. V bistvu vsi vemo, da živimo zelo omejeno, podrejeno, zadrto… a nič ne naredimo zato, čeprav je vse v naših rokah. Prepustili smo se sistemu, ki je naša realnost. In ta realnost nam ne pusti sanjati, zatrla je naše sanje. Je kot boj med svetlobo in temo. Kot da je sistem tema, vso zlo in sanje, nebesa, odrešitev. Prepustili smo se temi, prepustili smo se…

Se spomnite Homerjevega epa Odiseja, o Kralju grškega otoka Ithaka, ki je bil junak Trojanske bitke, ki je po modrosti podoben bogovom; saj je tisti, ki si je izmislil zvijačo o Trojanskem konju. In vse, kar je imel pred svojimi očmi, ko je bilo vojne konec… da se vrne domov, domov na svoj otok Ithaka. Vsa ta zgodba, vso to potovanje je že nekaj tisoč let zapisana, zaradi katere na tisoče turistov, romantikov… pride na grški otok Ithaka iskat ta dom, dom Odiseja. In ko bi naj prišel do njegove palače, prideš do napisa: »Na Ithaki ni nič, razen domišlije!« Ali je res obstajalo, ali je imel Homer le sanje?

Sanje - Milan Krajnc

In če sedaj pogledamo »realno«, lahko rečem, da smo svojo pravo realnost pozabili. Pozabili smo, da lahko sami izbiramo kako bomo živeli, da imamo vsi ljudje sanje, čeprav jih malo sanja… ampak čisto vsi imamo dostop do sanj. Sanje so nekje zunaj, tam nekje v kolektivnem skladišču, za vsakega posebaj… samo vzeti jih moramo. A za sistem, katerega smo se odločili, nam to prepoveduje. Sistem nam ne dovoli sanjati. Zato je čas, da premagamo sistem, da premagamo samega sebe.

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

Sanje so vsem dosegljive in vsak si jih lahko privošči in vzame. Šele, ko bomo imeli sanje nazaj, bodo Sanje naša edina realnost. Postavili si bomo svoj »sanjski« svet v katerem bomo živeli.

Sanje so vsem dosegljive in so realne!

Da nas Sanje lahko dosežejo in postanejo del našega življenja, moramo sebe dati na prvo mesto… 

Dinamični model vodenja. Milan Krajnc. Tiskana knjiga.

Če želite živeti svoje Sanje, pričnite živeti po principih narave, kot je zapisano v Dinamičnemu modelu vodenja.

Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Poslednja pot - Milan Krajnc
CategoriesNovi zapisi

Poslednja pot

Velikokrat pridemo v življenju do točke, ko več ne vidimo poti naprej. Prepričani smo, da je konec vsega in se pripravimo na najhujše.

V bistvu, bi samo radi ugasnili luč, pozabili na vse in začeli od začetka.

Ko smo že prepričani, da je v najhujši bolečini prišla najbolj črna tema po nas… se naenkrat razsvetli, zgodi se čudež, pride rešitev in pozabimo to, kaj se je dogajalo, pred nekaj minutami; ponovno smo brezskrbni do naslednjega »mrka«.

Mrk je nekaj naravnega, ki se zgodi nekaj-krat na leto, odvisno iz katerega dela zemlje gledamo.

Če živimo z naravo, bomo tudi mrke sprejeli. Tako se namreč dogajajo napredki, da gremo globoko v sebe, globoko v svojo temo in potem poiščemo tisti najboljši del sebe.

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Življenje je sinusoida, nihanje je naravni ritem. Vse je nihanje, vsak od nas, je sestavljen iz nihanja in ti nihaji sestavljajo različne pojave. Tudi energija je nihanje.

Zato dragi bralci, vsi ki se skrivate, da drugi ne vidijo vašega nihanja, se ne obremenjujte s tem, ker to v resnici pomeni, da ste odšli samo po najboljši del sebe. Ker vedno v svojih globinah skrivate tisto svoje najmočnejše, najboljše… in tako vsak mrk, vedno na plano prinese del vašega diamanta in ga počasi sestavlja, vse dokler ne zablestite v popolnem sijaju.

Predvsem pa si zapomnite to, da vsak »Mrk« odnaša stare stvari, ki več ne sodijo v vašo prihodnost. Zato je to vedno vaša poslednja pot… in nikoli, res nikoli več, ne smete nazaj na njo. Zaradi tistega, kar ste odšli na to pot teme, več ne sme priti v vaš jutrišnji dan.

 

Ko greste, pojdite vedno do konca.

Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

Sladkor, hrana za demone - Milan Krajnc
CategoriesNovi zapisi

Sladkor, hrana za Demone

Kot psihoterapevt se intenzivno, strokovno in znanstveno ukvarjam z iskanjem vzrokov za krize. Vsaka nastala situacija ni samoposebi umevna, da se bo rešila in se nikoli več ponovila. Vse je namreč stvar naše odločitve.

Da vzdržujemo »stabilno« stanje pomeni, da moramo v svojem življenju vzpostaviti ravnovesje. Pomeni upoštevati vse štiri komponente (telo, intelekt, čustva in dušo… o tem sem podrobneje pisal v knjigi Dinamični model vodenja, pod rubriko Osebna transofrmacija).

Sam sem opazil, da je hrana velik vzpodbujevalec, določenih kriznih stanj oz. je neke vrste zatočišče pred kriznim stanjem, ki pa ga v resnici samo oddaljuje od rešitve. V bistvu vsa poživila, delujejo kot krinka pred vzrokom krize. Sem sodi alkohol, cigrate… da od različnih drugih stimulusih ne govorim.

Tudi sam sebe sem testiral na vse mogoče stimuluse in preverjal svojo moč oz. sem si dejal, da treniram svojo notranjo moč. Tako sem iz svojega življenja popolnoma odstranil alkohol in tobak, da sem ostal brez tistih občutkov, ki sem jih smatral, kot nek svež veter, ki me odnesejo stran od dnevnih skrbi, ki me razbistrijo. Nato sem si dejal, da se bom popolnoma osredotočil na trenutke, ne glede na to kakšna situacija bo, da želim biti vedno v trenutku. Tako sem ugotovil, da ob zaužitju stimulusov doživim občutje nagrajenosti in naslade. Kar sem si kasneje prevedel, kot beg, začasna rešitev.

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Ko sem se navadil na življenje brez teh dveh stimulusov, sem pričel iskati naprej, kaj je tisto, kaj v meni še vzpodbuja temno stran, kaj hrani moje demone in raziskovanje me je pripeljalo do čokolade, sladkega. Govorim predvsem o tistem sladkorju, ki ga umetno ustvarimo, ne naravnih sladkorjih, ki jih najdemo v sadju ali pravi čokoladi (… ki ni dobra, ker ni sladka).

Tako sem sedaj naredil naslednji korak in začel sem živeti, še brez sladkorja. Želel bi povečati prisotnost v trenutku in se dvigniti še na višji nivo življenja in zavedanja. Ker tako imam več od življenja.

Sladkor, hrana za demone - Milan Krajnc

V bistvu sem po nedavnem obisku Italije, kjer bo v kratkem izšla moja knjiga videl, kako drugače živijo tam gledano skozi hrano. Italijani jedo zelo malo predelane hrane, uporabljajo dobre sestavine, recimo veliko olivnega olja in zelenjave, soli nimajo preveč radi, raje začinijo jedi z zelišči in poprom in ob kosilu ali večerji popijejo kozarec rdečega vina. Ne izpuščajo obrokov. Hrana je zanje užitek. Italijanski življenjski slog dokaj uspešno odbija stres. Kuhajo doma, družina slastne hrane ne užije pred televizorjem, temveč se zbere za mizo, zato sta kuhinja in jedilna miza središče italijanskega doma.

Pri nas pa čakamo za mizo, kaj bo mama prinesla oz. pojemo nekaj na hitro, kar nam bo dvignilo energijo…

 

V bistvu se niti ne zavedamo, da lahko veliko delamo na sebi, pa na koncu s hrano uničimo celoten psihološki proces.

Pri tem vam svetujem, da to počnete pod strokovnim nadzorom in da postopoma zamenjujete vsebino vašega jedilnika, ne čez noč, ker potem bo prevelik šok za vaše telo.

Predvsem pa vam svetujem, da najprej raziskujete, kako se počutite, ko zamenjate okuse, vsebine… ko daste alkohol iz jedilnika… kadar pride kriza, ko je res hudo, pomeni, da ste na tisti poti preizkušnje ali boste šli preko ali pa boste ponovili krog.

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

Sladkor, hrana za demone - Milan Krajnc

Torej pristop k hrani, odnos do nje, ter predvsem njena vsebina, veliko pove o vas in vašem psihološkem stanju.

Dober tek.

Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Kako izkušnje iz športa prenesti v poslovni svet? Milan Kranjc
CategoriesNovi zapisi

Kako izkušnje iz športa prenesti v poslovni svet

Danes na življenje gledamo preveč razdrobljeno, preveč smo ga razdelili na segmente. Če samo pogledamo osnovno šolo imamo biologijo, slovnico, matematiko, kemijo… vendar se vsakega predmeta učimo posebej faktografsko, poznati moramo definicije, formule… premalo je povezovanja.

In tako v zgodnjem otroštvu pričnemo razvijati več osebnosti, v eni osebi. To predvsem čutimo, ko se neštetokrat znajdemo v situacijah, ko nekdo manipulira z nami, ko počasi reagiramo, ko se enostavno ne znajdemo, vse o čemer še razmišljamo so težave. Morda se sliši banalno, vendar prevečkrat gledamo na življenje po segmentih, pri tem pa se ne zavedamo, da imamo samo eno glavo, eno telo in da smo vse povsod MI.

Pred kratkim so me poklicali v enega od kolektivnih športnih klubov, kjer je klub imel cilj priti iz druge v prvo ligo. Sezono so pričeli odlično, nato pa so kar nekaj tekem izgubili. Igralci so rekli, da enostavno več ne vidijo motivacije, bolj ko jim je trener govoril, da imajo vse možnosti, da pridejo v prvo ligo, manj volje so imeli, dejali so celo, da se tega zavedajo, vendar enostavno ne morejo nič narediti. Po daljšem pogovoru z vsemi, sem ugotovil, da nimajo dolgoročne strategije. Igralci so bili med prehodom iz srednje šole na fakulteto. Njihov način življenja se je spreminjal in imeli so občutek, da so celotno mladost pustili na igrišču, kot da jim je življenje ušlo, enostavno niso vedeli, kako jim bo šport v življenju koristil.

Pred kratkim so me poklicali v enega od kolektivnih športnih klubov, kjer je klub imel cilj priti iz druge v prvo ligo. Sezono so pričeli odlično, nato pa so kar nekaj tekem izgubili.

Igralci so rekli, da enostavno več ne vidijo motivacije, bolj ko jim je trener govoril, da imajo vse možnosti, da pridejo v prvo ligo, manj volje so imeli, dejali so celo, da se tega zavedajo, vendar enostavno ne morejo nič narediti. Po daljšem pogovoru z vsemi, sem ugotovil, da nimajo dolgoročne strategije. Igralci so bili med prehodom iz srednje šole na fakulteto. Njihov način življenja se je spreminjal in imeli so občutek, da so celotno mladost pustili na igrišču, kot da jim je življenje ušlo, enostavno niso vedeli, kako jim bo šport v življenju koristil.

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Za uvod sem jim razložil svojo zgodbo. V preteklosti sem bil aktiven športnik – tekač, danes sem podjetnik. Ko sem se pričel ukvarjati s podjetništvom nisem imel nobenih poslovnih vez, ne »botrov«, le idejo, kaj želim narediti. Zelo hitro sem ugotovil, da je poslovni trg eno veliko lovišče, da so okoli mene samo lovci, ki prežijo na poslovne priložnosti, sam še nisem imel izkušenj, vendar sem moral loviti enako dobro kot oni, če sem želel preživeti. V tistem trenutku sem se zavedal, da so pravila popolnoma enaka kot v športu, imeti moraš plan in jasen cilj, kateri mora biti merljiv, ne smeš biti zaletav, biti moraš discipliniran in ko ti bo najhuje, ne smeš obupati, saj s tem, ko premagaš krizo, postaneš boljši. In popolnoma enaka pravila sem uporabil v poslu, tako sem v enem letu postal boljši od tistih, ki so v tem svetu že deset let. Tako sem prvič videl uporabno vrednost športa še na drugem področju.

Kako izkušnje iz športa prenesti v poslovni svet? Milan Kranjc

Počasi sem prešel k njim. Do danes smo lahko v poslovnem svetu sodelovali kot posamezniki, vendar finančna kriza in razmere na trgu so samotne jezdece razorožile. Sedaj prihaja čas povezovanja, kjer bo potrebno sestaviti ekipe strokovnjakov in jih popeljati k enemu cilju. In tisti, ki bo znal povezovati ljudi in jih pravilno usmeriti bo nov zmagovalec. In kot uigrana ekipa imate te sposobnosti že razvite, zato boste imeli veliko prednost pred ostalimi, da o sistemiziranem delu, disciplini in vztrajnosti ne govorimo. Seveda ni pomembno samo vodenje tima, temveč predvsem najti pravilne kupce, tiste, ki bodo vaš produkt uporabili. Velikokrat se boste znašli v kakšnih težavah ali boste težko prišli do določene potencialne stranke, zato boste potrebovali različne osebne povezave. Večina uspešnih podjetnikov, je bilo nekoč uspešnih športnikov. Zato je velika verjetnost, da boste v poslovnem svet srečali prav soigralce, zato je pomembno, da se družite tudi s športniki iz sosednjih klubov, pa čeprav imate občutek, da so vam konkurenca, saj so vam lahko v prihodnosti zavezniki. Morda v tem trenutku ne vidite vrednosti športa, vendar s športom si gradite osnove za uspešno življenje. Ne glejte dva meseca naprej, ko ste lahko v prvi ligi, glejte nekaj let naprej.

Fantje so pričeli postavljati različna vprašanja in naenkrat se je med njimi pričel pogovor, tako smo se pogovarjali pozno v noč. Kljub temu, da je bil petek in bi jih večina bila v kakšnem lokalu, so na koncu rekli, da jim to veliko več pomeni, da so se pogovarjali. Tako so dobili uvid, da ni mladost samo obiskovanje lokalov temveč je poudarek na druženju, kjer koli. In tako so začutili, da so prijatelji lahko tudi izven igrišča.

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

Kaj smo v resnici storili?

Igralci so izgubili stik med seboj in niso več videli v prihodnost, zakaj vse to počnejo.  Nič ni bilo potrebno spreminjati v treningu, le pogovarjati so se morali še o čem drugem, ne samo o njihovi disciplini. Tako smo športu dali neko dodano vrednost in pokazali, da šport ni namenjen samo tekmovanju in zmagi, temveč je del celotnega življenja in druženja.

Na življenje moramo gledati bolj celostno, tako bomo videli, da lahko posamezne segmente med seboj povezujemo, hkrati bomo postali bolj celovite osebnosti. Bolj kot bomo psihološko stabilni, besede problem, težava, več ne bomo poznali.

Velikokrat lahko slišimo, da šport nima meja. In res jih nima, z njim lahko gremo kamorkoli in vse povsod bomo srečevali enako misleče, morda bodo ravno ti v prihodnosti ključni ljudje, ko boste gradili naše podjetje.

Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Kako iz športa narediti posel? Milan Krajnc
CategoriesNovi zapisi

Kako iz športa narediti posel?

Veliko športnikov v svoji karieri, želi izkoristiti vsak trenutek za trenig oz. ga nameniti k izboljšanju rezultatov.

Predvsem, kadar so rezultati vrhunski pa večina športnikov posveti celotno življenje športu. Pri tem se velikokrat zgodi, da dajo šolo na stran, tudi o službi ne razmišljajo, temveč preko različnih začasnih virov financiranja, staršev, sponzorjev, zaposlitve v državnih inštitiucijah, si zagotovijo osnovno preživetje. Tako so misli v obdobju športne aktivnosti v celoti usmerjenje k razvoju rezultata, edina misel, ki je usmerjena v prihodnost je osvojiti enega od prestižnih naslovov oz. vrhunski rezultat. In ko bodo dosegli te rezultate ali bodo dovolj stari, da telo več ne bo zmoglo takšnih naporov oz. nadaljevanje športne poti več ne bo dovolila poškodba. Kaj pa takrat? Za sponzorje več ne bodo zanimivi, državne inštitucije več ne bodo imele osnove, da jih zaposlijo, pa tudi izobrazbe še nimajo…

kaj takrat, v takšni nemilosti se je znašlo veliko vrhunskih športnikov. Prišli so na konec poti, kot vojni veterani iz bitke, ko pridejo domov in nimajo ničesar in nikogar.

Takrat se vpraša, zakaj smo sploh trenirali, kaj imam od tega.

»Veliko ljudi je imelo zadovoljstvo ob naših uspehih, kaj pa danes«.

Sam je psihično in fizično utrujen, sploh nima več nobene motivacije v življenju. Na koncu poti ostane brez cilja, ves svoj čas in denar je vložil v šport v tisti trenutek, o svoji prihodnosti ni niti razmišljal.

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

In kaj zdaj?

Žal veliko športnikov, ki so se prej borili ostanejo nemočni, borba za uspeh v njih je ugasnila. Velikokrat se vedejo, kot ovenela roža, brez življenja. Več ne vedo zakaj bi živeli.

Vendar če pogledamo malo drugače. Morda res ni formalne izobrazbe, velika količina kapitala, so pa izkušnje, poznanstva in izoblikovana osebnost. To je namreč njihov največji kapital. Športnik, ki je bil aktiven več, kot deset let, je kod da bi imel za seboj deset let aktivnega študija. Študija za življenje.

Kako iz športa narediti posel? Milan Krajnc

Morda se vrhunski športnik niti ne zaveda, kakšen kapital ima v sebi glede na ostale. V svoji karieri se je naučil vztrajnosti, neglede na psihološke in fizične napore se je naučil premagovati ovire in priti do cilja, naučil se je reda in discipline, naučil se je povezovati različna znanja med seboj (prehrana, umirjanje, upravljanje s telesom, nadzorovanje…), spoznal je veliko različnih ljudi, krajev, se znašel v različnih organizacijah… skratka dobil je veliko izkušenj. Predvsem pa vsa znanja, ki jih ima v sebi so njegovo orodje. V bistvu se njegova kariera ni končala, ko je obesil zadnjo kolajno na steno, temveč se je šele začela.

Da vsa ta znanja so v resnici osnovne veščine življenja. Nobena izobrazba ti ne more dati teh izkušenj in lastnosti, ki si jih privzgojiš. Tako je vrhunski športnik dejansko v veliki prednosti pred ostalimi diplomanti. Žal pa se tega premalo zavedajo.

V kolikor športnik nima podjetniške ideje, se mora osredotočiti na svoje lastnosti, kakšne sposobnosti, znanja in veščine si je pridobil v vseh letih aktivnega treniranja.

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

Povem lahko nekaj svojih primerov…

V rani mladosti sem se 9 let ukvarjal s plesom, od tega kar 5 let z jazz baletom, kjer sem se predvsem naučil poiskati prostor na plesišču. Ta lastnost mi danes pomaga v podjetništvu iskati poslovne priložnosti, tam kjer še je trg neizkoriščen oz. so potrebe uporabnikov še nezadovoljene. Predvsem v aktulnem času, gospodarske krize je ta lastnost še posebaj bila doborodošla. Kasneje sem nadaljeval 8 let v atletiki, kot tekač na 200 in 400 metrov, uspehe pa sem prevsem dosegal v štafetnem teku. Izkušnjo, ki sem jo dobil v štafetnem teku, da mora vsak posameznik vložiti maksimalno energije v skupno zmago, enako danes doživljam v podjetju, če celotna ekipa v podjetju ne vloži maksimalne energije, ne moremo dobiti plače. Kar pomeni, da mora biti odgovornost enakomerno razporejena.

To je samo nekaj lastnosti, ki jih danes uporabljam v poslu.  To je sicer moja zgodba, vendar so izkušnje, ki jih imajo vsi športniki. Res, da je odvisno od vrste športa, vendar vsak ima nekaj izkušenj.

Če se vrnem nazaj k športniku, ki konča kariero. V tistem trenutku se mora vprašati, kaj se je naučil v vseh teh letih in v čem je najbolj užival.

In prvi odgovor, ki ga bo dobil v sebi, je dejansko tudi njegov pravi odgovor. Nekateri lahko postanejo trenerji, drugi funkcionarji, trgovci… vendar najpomembneje je, da postanejo izvirni. Veščine, ki so jih dobili v dolgoletni karieri, so njihovo orodje, njihov kapital, zato jih morajo deliti naprej z ostalimi, z tistimi, ki imajo samo teoretične življenjske izkušnje. Vrhunski podjetniki, potrebujejo vrhunske trenerje in to so lahko vrhunski športniki.

 

Tako lahko popolnoma vsakega vrhunskega športnika čaka vrhunska služba, ko konča kariero.

Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

0
    0
    Vaša košarica
    Vaša košarica je praznaTrgovina
    Add to cart