Veliko športnikov v svoji karieri, želi izkoristiti vsak trenutek za trenig oz. ga nameniti k izboljšanju rezultatov.
Predvsem, kadar so rezultati vrhunski pa večina športnikov posveti celotno življenje športu. Pri tem se velikokrat zgodi, da dajo šolo na stran, tudi o službi ne razmišljajo, temveč preko različnih začasnih virov financiranja, staršev, sponzorjev, zaposlitve v državnih inštitiucijah, si zagotovijo osnovno preživetje. Tako so misli v obdobju športne aktivnosti v celoti usmerjenje k razvoju rezultata, edina misel, ki je usmerjena v prihodnost je osvojiti enega od prestižnih naslovov oz. vrhunski rezultat. In ko bodo dosegli te rezultate ali bodo dovolj stari, da telo več ne bo zmoglo takšnih naporov oz. nadaljevanje športne poti več ne bo dovolila poškodba. Kaj pa takrat? Za sponzorje več ne bodo zanimivi, državne inštitucije več ne bodo imele osnove, da jih zaposlijo, pa tudi izobrazbe še nimajo…
kaj takrat, v takšni nemilosti se je znašlo veliko vrhunskih športnikov. Prišli so na konec poti, kot vojni veterani iz bitke, ko pridejo domov in nimajo ničesar in nikogar.
Takrat se vpraša, zakaj smo sploh trenirali, kaj imam od tega.
»Veliko ljudi je imelo zadovoljstvo ob naših uspehih, kaj pa danes«.
Sam je psihično in fizično utrujen, sploh nima več nobene motivacije v življenju. Na koncu poti ostane brez cilja, ves svoj čas in denar je vložil v šport v tisti trenutek, o svoji prihodnosti ni niti razmišljal.
Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.
In kaj zdaj?
Žal veliko športnikov, ki so se prej borili ostanejo nemočni, borba za uspeh v njih je ugasnila. Velikokrat se vedejo, kot ovenela roža, brez življenja. Več ne vedo zakaj bi živeli.
Vendar če pogledamo malo drugače. Morda res ni formalne izobrazbe, velika količina kapitala, so pa izkušnje, poznanstva in izoblikovana osebnost. To je namreč njihov največji kapital. Športnik, ki je bil aktiven več, kot deset let, je kod da bi imel za seboj deset let aktivnega študija. Študija za življenje.
Morda se vrhunski športnik niti ne zaveda, kakšen kapital ima v sebi glede na ostale. V svoji karieri se je naučil vztrajnosti, neglede na psihološke in fizične napore se je naučil premagovati ovire in priti do cilja, naučil se je reda in discipline, naučil se je povezovati različna znanja med seboj (prehrana, umirjanje, upravljanje s telesom, nadzorovanje…), spoznal je veliko različnih ljudi, krajev, se znašel v različnih organizacijah… skratka dobil je veliko izkušenj. Predvsem pa vsa znanja, ki jih ima v sebi so njegovo orodje. V bistvu se njegova kariera ni končala, ko je obesil zadnjo kolajno na steno, temveč se je šele začela.
Da vsa ta znanja so v resnici osnovne veščine življenja. Nobena izobrazba ti ne more dati teh izkušenj in lastnosti, ki si jih privzgojiš. Tako je vrhunski športnik dejansko v veliki prednosti pred ostalimi diplomanti. Žal pa se tega premalo zavedajo.
V kolikor športnik nima podjetniške ideje, se mora osredotočiti na svoje lastnosti, kakšne sposobnosti, znanja in veščine si je pridobil v vseh letih aktivnega treniranja.
Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga
Povem lahko nekaj svojih primerov…
V rani mladosti sem se 9 let ukvarjal s plesom, od tega kar 5 let z jazz baletom, kjer sem se predvsem naučil poiskati prostor na plesišču. Ta lastnost mi danes pomaga v podjetništvu iskati poslovne priložnosti, tam kjer še je trg neizkoriščen oz. so potrebe uporabnikov še nezadovoljene. Predvsem v aktulnem času, gospodarske krize je ta lastnost še posebaj bila doborodošla. Kasneje sem nadaljeval 8 let v atletiki, kot tekač na 200 in 400 metrov, uspehe pa sem prevsem dosegal v štafetnem teku. Izkušnjo, ki sem jo dobil v štafetnem teku, da mora vsak posameznik vložiti maksimalno energije v skupno zmago, enako danes doživljam v podjetju, če celotna ekipa v podjetju ne vloži maksimalne energije, ne moremo dobiti plače. Kar pomeni, da mora biti odgovornost enakomerno razporejena.
To je samo nekaj lastnosti, ki jih danes uporabljam v poslu. To je sicer moja zgodba, vendar so izkušnje, ki jih imajo vsi športniki. Res, da je odvisno od vrste športa, vendar vsak ima nekaj izkušenj.
Če se vrnem nazaj k športniku, ki konča kariero. V tistem trenutku se mora vprašati, kaj se je naučil v vseh teh letih in v čem je najbolj užival.
In prvi odgovor, ki ga bo dobil v sebi, je dejansko tudi njegov pravi odgovor. Nekateri lahko postanejo trenerji, drugi funkcionarji, trgovci… vendar najpomembneje je, da postanejo izvirni. Veščine, ki so jih dobili v dolgoletni karieri, so njihovo orodje, njihov kapital, zato jih morajo deliti naprej z ostalimi, z tistimi, ki imajo samo teoretične življenjske izkušnje. Vrhunski podjetniki, potrebujejo vrhunske trenerje in to so lahko vrhunski športniki.
Tako lahko popolnoma vsakega vrhunskega športnika čaka vrhunska služba, ko konča kariero.
Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com
Dinamičen model vodenja
Namen knjige je predstaviti dinamični model vodenja, ki se je v več kot stotih primerih pokazal kot odličen način, kako priti iz poslovne in osebne krize ter kako premagati težave, ne da bi sploh zašli v krizo.