Otroci ogledalo staršev - Milan Krajnc
CategoriesVzgoja otrok

Otroci Ogledalo Staršev

»Kako je direktorica tečna danes, ves čas mi teži, kdaj bom pospravil to mizo. Jaz pa imamo na mizi samo zložene stvari, tiste, ki so nujno potrebne za vsakdanje delo… no morda je tega veliko, vendar če pa skoraj vse potrebujem. In tak sistem kot imam vedno vem, kje se stvari nahajajo. Res je ne razumem, zakaj teži. Ona pa ima mizo tako čisto, kod da nič ne dela. Sploh ne razume, kaj pomeni kreativen red.« 

Tako mi je včeraj pripovedoval eden od vodij projektov v marketinški agenciji. Danes sva se ponovno dobila na pogovoru, vendar sva se odpravila ven iz poslovne stavbe, zato, da sva naredila pogovor bolj sproščen.

Dejal je upam, da ga ne bom zatožil direktorici, ker je govoril proti njej. Brez oklevanja sem mu zatrdil, da mi lahko popolnoma zaupa. Ker sva pila kavo zunaj ob potoku, je dejal, kako mu prija ta svežina vode, še posebaj, ker potok ravno dovolj hitro teče, da ustvari sproščeno in osvežilno klimo. Ne daleč vstran sva slišala glas otrok, obrnil se je in dejal, da ima dva takšna razgrajača doma.

Vprašal sem ga, kako se razumejo, dejal je, da sedaj odlično, predkratkim pa je bila še katastrova in, da upa, da bo tako naprej. Vprašal sem ga kako to misli! Dejal je, da sta imela sobo tako razmetano, da si imel občutek, kot da je razneslo bombo, sploh ne vem kako sta kaj našla. Celo dejala sta, da imata tak sistem da vedno vesta, kje se stvari nahajajo. Res mi ni jasno po kom sta to podedovala. Zadnjič sva jima z ženo pospravila in sta popolnoma znorela, obtožila sta naju, da sta zaradi naju dobila dve neupravičeni uri, ker nista imela vseh stvari v šolo, so jih učitelji poslali domov. Vseh stvari pa nista imela, ker jih doma nista našal. Napadala sta naju, kako uničujeva njuno življenje, da jih ne razumeva, da naj pustiva, da se sama organizirata. Res ne vem po kom imata to, saj imava z ženo pospravljene omare, res imamo red pri hiši. 

Pogledal sem ga naravnost v oči in sem ga vprašal ali ga morda njuna soba, kaj spominja na njegovo mizo. Ne, je hitro odvrnil, potem pa z dihom zastal. Da, morda pa res! Vendar nikoli nista bila v moji pisarni, kako lahko počneta enake stvari (strokovna razlaga, kako se prenašajo vzroci in vzgledi iz staršev na otroke).

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Potem, ko sva obdelala vse te prenose vzrocev, je na koncu še dodal. Ravno včeraj sta fanta prišla do naju na teraso, kjer sva pila kavo in se nama zahvalila, ker sva jima pospravila sobo. Bila sva zelo začudena, saj sva nekaj dni nazaj mislila, da naju bosta vrgla iz hiše. Sedaj pa popolen preobrat. Čemu zahvala sva vprašal. Dejala, sta, da sedaj veliko hitreje najdeta stvari. Predvsem pa sva opazila, da sta postala veliko bolj mirna in kreativna; kreativna v pozitivnem smislu, saj jih je celo učiteljica pohvalila, kar se dosedaj še nikoli ni zgodilo.

Otroci ogledalo staršev - Milan Krajnc

Preden je nadaljeval, sem mu za primerjavo, povedal kako deluje osnovni spomin v računalnikih, ki jih dnevno uporabljamo. Računalniški spomin je kot velik prostor v katerega vsak dan damo veliko stvari, pravzaprav vsak dan še kaj novega in vsak dan gremo v ta prostor iskat vedno iste stvari. Zato, da jih najdemo potrebujemo vsak dan vedno več časa.

Ker prekladamo, zalagamo… skratka vedno iščemo po vedno večjem kupu stvari. … zato pa nam računalniki delajo vedno počasneje, ker je v njem vedno več stvari in navodila za uporabo računalnikov, pravijo, da moramo vsaj enkrat na teden zagnati aplikacijo, ki pospravi ta prostor. In tako računalnik ponovno deluje hitreje.

Pogledal me je, a hočete povedati, da si naj pospravim mizo. A ne razumete, da jaz tako najdem hitreje, da ta sistem obvladam.

Vprašal sem ga, kako dolgo že ima vse te stvari na svoji mizi,

dejal je da že od kar je v podjetju

in kako dolgo ste,

5 let.

Malo začudeno sem ga pogledal, in ga vprašal, ali dokumenti stari pet let niso že zastarani.

Nekateri morda, vendar pri nas se projekti navezujejo in jih je dobro imeti pri roki.

In potem se je najin pogovor ustavil.

Vprašal sem ga ali lahko skupaj pregledava vsebino dokumentov na njegovi mizi.

Z veseljem  je odvrnil, lahko že sedaj.

In res spila sva kavo do konca in se opdravila nazaj v njegovo pisarno. Po treh urah pregledovanja dokumentov, sva naredila tri kupe dokumentov. Prvi je bil za odpis, drugega je zložil po arhivih in mapah, tretjega pa si je zložil po prioritetah in nanje napisal datume, kdaj morajo biti končani in ugotovil, da tudi teh čez 14 dni več ne bo na njegovi mizi. Ura je ravno odbila 15.30 in sem ga povabil še na eno kavo. Ponovno sva sedela ob potoku in potem je dejal.

Prej sem se tukaj počutil osvežujoče, sedaj se mirno in lahko. Kaj ste naredili z mano?

Enako, kot ste vi naredili s svojimi sinovi! Pospravil sem!

Se spomnite, ko sem vam povedal, kako deluje računalniški spomin. In če želite, da deluje nemoteno, ga morate vsak teden pospraviti. Če ga ne bi pospravljali pet let, bi bil že zelo počasen. Enako, kot je bilo vaše stanje na vaši mizi, je bilo stanje v vaši podzavesti. Vaša podzavest deluje na enak način, kot računalniški spomin. Tudi njo morate čistiti in s tem, ko ste popsravili mozo ste jo ravnokar. Saj več ni potrebno imeti v mislih pod katerim kupom se skriva točno tista informacija. Sedaj ste naredili tudi prostor v svoji glavi. V svoji glavi ne čutite več nobenih bremen, naekrat vaša glava diha. Zato se počutite mirni in lažji.

Tedaj je razumel, kaj sva s pospravljanjem dosegla.

Kako je mogoče doseči, da takšna lahkota in mir, ostaneta za vedno; in da se ne zgodi, da pozabiš in se kup stvari na mizi ponovno ne nabere.

Odgovor na to vprašanje bi lahko našla v naravi. Če samo pogledava ta potok pred seboj, vidiva, kako je bister in kakšna svežina je ob njem. In če pogledava tisti ribnik, ki je sicer bolj podoben mlaki na koncu parka, pa sva že prej zasledila, da več ni ravno prijetnega vodnja ob bistrini pa niti več ne moreva govoriti. Če želimo, da smo bistri, moramo ustvariti, da stvari ves čas tečejo. Nikjer ne sme prihajati do zastojev, če ne pričnejo nastajati mlake.

In vse kar je potrebno, je, da pričnete projekte, ki jih dobivate na svojo mizo, v dogovorjenih rokih tudi izvajati.

To imate prav, vendar tukaj ni vse odvisno samo od mene. Tudi sodelavec v sosednji pisarni mora, narediti svoje. Saj ravno zato sem imel toliko projektov na mizi, ker sem prej sam našel, preden mi je on povedal.

Ker sem videl, kje sedi njegov sodelavec, sem mu dejal a ne bi bilo bolje, da imata odprta vrata ali morda celo skupno pisarno.

Vse bi bilo mogoče, vendar zaradi inforastrukture, tega pač ne moremo narediti.

Zjutraj sem govoril z direktorico in popoldne so mojstri odstranili vse pregrade, tako sta dobila eno veliko prostorno pisarno. In tudi pogovor med njima je nemoten stekel. Ko smo vsi trije sedeli na kavi ob koncu delavnika, smo pričeli ugotavljati, da je najprej nastala »komunikacijska mlaka« med njima, ker je bil prostor nefunkcionalen, nato je pričela nastajati »mlaka« na njunih mizah, ker sta potrebovala preveč podatkov za določeno uporabo in na koncu je nastala »mlaka« še v njuni glavi, ker sta morala premišljevati o enihin istih stvareh.

Kot sta tako pogledala na celotno podjetje sta ugotovila, da je pri njih ena sama velika mlaka. Kar zdrznila sta se, kje je potem rešitev. Dejal sem jima, da jo imata pred seboj, to je tok potoka. Delavni proces je potrebno narediti pretočen, zato da bo vsaka poslovna poteza in oseba bistra.

Otroci ogledalo staršev - Milan Krajnc

V delavnem procesu je preveč zastojev informacij, kar privede do informacijskih »mlak«. Zato je potrebno preverit celotno podjetje.

Seveda že v naslednjem vprašanju pa je bilo vprašanje,

kako pa to zagotoviti, da se potok v podjetju nikoli ne ustavi?

Tukaj gre predvsem za posameznika, namreč zastoji se najprej pričnejo v naših glavah, ne na mizah, pisarnah, ampak v nas. Zato moramo najprej sebe spraviti v »tek«. Pričeti moramo živeti celovito in dinamično. Namreč ljudje smo že po naravi raje na toplem, kot na hladnem.  In če izmerimo temperaturo v potoku ali mladi, vidimo, da so mlake veliko toplejše. Tako se pač ljudje raje zadružujemo v mlakah. Tukaj pa pozabimo, da mlake s časoma dobijo neprijeten vonj, ki ga sami seveda ne zaznamo. Dokler se nas drugi ne pričnejo izogibati. Zato se v življenju ne smemo ustaviti na nobenem področju, temveč moramo živeti dinamično, tako kod da smo v potoku, ves čas moramo plavati, da nas ne zebe in da nas tok ne nosi, tako kot on želim. In takšno je naše življenje, lahko je kot mlaka ali kot potok.

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

Pogovor je bil kar prijeten in tako smo kar malo zajadrali v filozofske vode. Pričeli smo ugotavljati veliko podobnosti med naravo in realnim življenjem.

Mlaka v naravi nastane zaradi zastoja in potem  se v njej pričnejo rojevai različne živali… najbolj neprijetno je pogledati žabe. In tako se tudi v podjetju v »komunikacijskih mlakah« pričnejo rojevati neprijetne stvari. V »duševnih mlaka« se pričnejo rojevati neprijetne misli, če nimamo vseh informacij se pričnemo spraševati, kaj se dogaja, najbrž nas kdo sovraži, se nas želi znebiti, nam kaj podtika…. samo zato ker nimamo vseh informacij. In če že razmišljamo v skrajnost, naekrat ugotavljamo, da lahko mlake postanejo nevarne, tako kot močvirja (še nekaj primerov živali).

Enako smo videli, da »komunikacijske  mlake« v podjetju povzročajo podvojevanje dela, ne enakomerno razporejenjo odgovornost…

Po štirih urah filozofiranja, smo tudi sami pri sebi rekli, da moramo počasi preiti od besed k dejanju. Saj se v danšnji družbi se preveč govori in premalo naredit. In to je eden poglavitnih vzrokov za nastajanje »mlak«. Lepo je to opisano v Italjanskem pregovoru »que tú, mi amor y la belleza con la que«; »Med reči in narediti, je vmes Ocean«.

Zjutraj, ko smo prišli v pisarno, smo si zadali nalogo, da v tem podjetju ne bo več nobene mlake in tako smo v podjetje pričeli uvajati Dinamični model komuniciranje, kateraga osnova je »Tok potoka«.

Komnikacija z nezemljani - Milan Krajnc
Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Fizična aktivnost je pomembna za Poslovni uspeh - Milan Krajnc
CategoriesPoslovni uspeh

Fizična aktivnost je pomembna za Poslovni uspeh

Podjetnike bi lahko primerjali z lovci, ki so »nekoč« lovili hrano za svoje družine.

Lovec je zjutraj vzel sulico odšel na lov in to kar je ulovil je njegova družina jedla, približno enako je s podjetniki, le da je njihovo lovišče danes tržišče. Lovci morajo vedno biti dobro izurjeni, še posebej v današnjem času, ko se je lovišče skrčilo, čeprav je plena še vedno dovolj, vendar je potrebno biti hitrejši, močnejši in iznajdljivejši. Zato se morajo podjetniki vedno bolj uriti.

Danes je zmagovalec tisti, ki je v najboljši psihofizični kondiciji.

Podjetniki v preteklosti niso veliko dajali na osebnostni razvoj, temveč so izključno razvijali posel. Danes dobra poslovna ideja in produkt ne pomagata, če potencialni investitorji, kupci, tega ne vidijo celostno, skupaj s tistim, ki to predstavlja. Če ne vidijo skladnostni in prepričanja v tistem, ki to predstavlja, je zelo mala verjetnost, da bodo to kupili. Skladnost ni mišljena samo »verjeti v idejo«, temveč predvsem izgled tistega, ki to predstavlja. Ne govorim o obleki in pričeski, govorim o izrazu na obrazu. Oči in obraz morata izražati stabilnost, umirjenost a hkrati navdušenje in prepričanje v produkt. Tega se ne da naučiti, to enostavno imamo v sebi… vendar umetnost tega je, da to znamo pokazati in tudi vzdrževati. Ker pa vse to izhaja iz nas, pomeni, da moramo prvo vzdrževati sebe.

Danes je v poslovnem svetu najpomembneje, da imamo »prostor v svoji glavi«, prost za presojo, kreativnost in bistro razmišljanje.

Ali tako kot rečejo, če smo že prisotni na sestanku, bodimo še prisebni. V vsej množici informacij se je zelo težko osredotočiti na določeno informacijo, vendar tukaj ne moremo imeti izgovora, da drugače ne gre, ali da smo preobremenjeni, temveč, moramo sami za to poskrbeti, da bomo lahko vedno ob prisotnosti, tudi prisebni.

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

To, da nismo vedno »prisebni«, so v nas krive psihološke smeti, ki se nabirajo v naši podzavesti, kadar hranimo v sebi nepotrebne informacije ali pa se ukvarjamo s stvarmi, ki niso nujno potrebne.

To si lahko predstavljamo, kot arhiv v katerem dokumente odlagamo, tam kjer je prostor. Hkrati pa te dokumente dnevno potrebuje nekdo drug in potem neprestano preklada in izgubi ure in ure, da najde prave… približno tako si lahko predstavljate našo podzavest.

Zato je pomembno, da vzpostavimo reden pretok informacij. V svojem življenju se namreč prevečkrat ustavimo oz. zastanemo, in tako se pričnejo nabirati »smeti«. To si lahko predstavljamo kot tok potoka, ko potok teče, je bister in piten, ko se zajezi, postane mlaka, ki s časom dobiva slab vonj in okus, če predolgo stoji, pa že pošteno smrdi. In takšno je naše življenje, če se ne premaknemo iz mesta, bomo čez nekaj časa…

Zato je pomembno, da smo v življenju ves čas v gibanju. Poskrbeti moramo za svoje telo, intelekt, čustva in kot pravijo dušo.

Kadar podjetniki razvijamo idejo, neprestano delujemo znotraj sebe. Na svoje želje in telesne potrebe pa skoraj pozabimo. Posledica tega je stres, ki pripelje do slabšega poslovnega in finančnega stanja, osebnostne krize in na koncu bolezni.

Fizična aktivnost je pomembna za Poslovni uspeh - Milan Krajnc

Podjetniki moramo v nekem določenem času »stopiti ven« iz problemov, ki jih rešujemo, v nasprotnem primeru smo del problema in jih nikoli ne rešimo, kvečjemu jih samo povečamo. Najboljša rešitev za »stopiti iz problema« je telesna aktivnost, ki pa mora biti zelo dinamična.

Najprej se s podjetnikom ugotovi, katere vadbe lahko počne oz. če so glede na njegovo fizično konstitucije kakšne škodljive in nato postopoma prične z aktivnosti, torej kombinacijo npr. hojo v klanec, kolesom in tenisom ali plavanjem, tekom in badmintonom, vse v obdobju enega tedna.

Same telesne aktivnosti so zelo različne, glede na posameznika, okolje in vrsto dela. Nikoli pa z samo vadbo ne smemo pretiravati oz. čez noč pričeti drugačen način življenja.

Če opišem primer znanega podjetnika, ki je do sedaj večina časa preživel v svoji pisarni in v avtomobilu, vmes pa si je ustvaril družino. Čez dve leti je ugotovil, da njegova družina ni zadovoljna z odnosom oz. z njim, ker preveč časa posveča delu in kadar je doma je predvsem utrujen.

Ker sem v podjetju že delal na spremembi komunikacije in vodenja, mi je zaupal tudi svojo osebno težavo. Zelo hitro sva skupaj ugotovila, da mu predvsem primanjkuje fizične kondicije in psihološke zbranosti. Skupaj sva se odločila, da spremeniva njegov način življenja.

Ker se do sedaj ni ukvarjal z nobenim športom, še hoja po stopnicah mu je bila naporna, sva pričela postopoma. Enako sva storila s prehrano, saj mu je bilo pomembno da je dobro, ne glede na vsebino. Tudi prehrane nisva mogla spremeniti čez noč. Odločila sva se za postopno spremembo. Najprej mu je njegova poslovna sekretarka na mizo nastavila skledo sadja, katerega je pričel postopoma jesti ter vrč vode, saj do sedaj sploh ni pil vode.

Dvakrat na teden je zjutraj naredil 20 trebušnih vaj in 10 sklec. Spremembe so morale biti skoraj neopazne, vendar so mu morale zlesti počasi pod kožo. Danes, po 10 mesecih gre sam 2 x na teden na Šmarno goro, 1 x na teden s prijatelji igra tenis in v njegovem življenju, skorajda ni več mesa, alkohola, cigaret… predvsem pa je dovolj spanca. Tako mi je že po 5 mesecih sodelovanja dejal, da se z ženo odlično razumeta, in da mu je družina postala več kot podjetje.

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

Spremembe so bile minimalne in so se stopnjevale. Nič se ni zgodilo na silo, tako da ni bilo nobenega upiranja. In ravno v slednjem naredimo največjo napako, ko želimo čez noč shujšati, dobiti mišice… nič ne gre čez noč. Bolj ko bomo stopali počasi, hitreje bomo prišli do cilja.

Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Stanje okolja je odraz našega načina razmišljanja - Milan Krajnc
CategoriesNovi zapisi

Stanje okolja je odraz našega načina razmišljanja

V prispevku želim prikazati, kako je vse okoli nas odvisno od nas.

Veliko izkušenj imam z delom v poslovnem svetu in vedno znova se mi potrjuje, da s pomočjo svojih »neurejenih« misli in miselnih vzorcev naredimo tudi poslovanje neurejeno. Ko sem začel o tem razmišljati globalno, sem ugotovil, da je popolnoma enako z odnosi med prijatelji in družinskimi člani, na koncu koncev pa tudi z našim odnosom do okolja.

Tako smo v našem podjetju začeli razmišljati celovito, ne samo na področju poslovnih procesov, temveč:

Tako smo podjetje razdelili v tri segmente: Čistimo okolje, Čistimo procese in Čistimo odnose. Medtem, ko smo slednja dva že dodobra razdelali in razvili, smo pri prvem šele na začetku. Vendar tukaj nismo sami. Poznamo veliko strokovnjakov, ki to zelo dobro obvladajo in so danes združeni v Ekoremediacijsko mrežo Slovenije. V tem prispevku predstavljam svojo pot do ekoremediacije.

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Ko sem še delal kot fizik, so bile moje prve poslovne poti usmerjene v urejanje procesov, kako narediti poslovni proces optimalen. To mi je tudi uspevalo.

Ko pa sem v nekaterih primerih preveril, kako stvari napredujejo v praksi, sem bil razočaran, saj so podjetja moje rešitve samo delno sprejela ali pa sploh ne. Po razgovorih sem ugotovil, da težava sploh ni bila v procesu, ki sem ga izdelal, temveč v ljudjeh, ki se nanj enostavno niso mogli navaditi. Zato sem svoje znanje fizike in projektnega vodenja nadgradil z motivacijskimi metodami. Tako so ljudje, ki so bili vključeni v prenovo procesa, to tudi izvajali še dolgo potem, ko sem postavil sistem. Pa vseeno ne tako zelo dolgo, saj so se vedno znova vračali na stare poti. Res mi ni bilo jasno zakaj, saj sem bil prepričan, da sem uporabil vse znanje tega sveta.

Stanje okolja je odraz našega načina razmišljanja - Milan Krajnc

A sem se zelo motil. Šele, ko sem podrobneje začel spoznavati delovanje celotnega podjetja, sem ugotovil, da popolnoma vsi »ukazi« prihajajo z vrha, od direktorja. Kar je pomenilo, da moje delo spodaj v procesih nikoli ne bo zaživelo, dokler bo on vedno na enak način sporočal informacije v proces. Takrat mi je postalo jasno, da bi bilo za podjetja veliko ceneje, če bi že samo direktorji spremenili nekatera prepričanja, navade in način komunikacije, kot pa da gredo v prenovo celotnih sistemov. Vendar pa je bilo zaradi močnega ego stanja direktorja veliko lažje in ceneje spremeniti navade 500 ostalih zaposlenih.

Nato sem začel opazovati, kako se informacija direktorja prenaša po hierarhiji na procese in si preko odmikov v procesih začel ustvarjati psihološko sliko posameznega direktorja. Nekatere sem celo tako dodobra spoznal, da sem po odstopanju pri nekem procesu vedel, kako se je zjutraj pogovarjal s svojo ženo. To je bilo sicer zabavno, vendar ni vodilo nikamor. Predvsem so me zanimali vzroki, zakaj podjetju povzročajo težave in kako to odpraviti (zamenjava direktorja je bila zadnja misel).

Proces osebne transformacije-Milan Krajnc

Ker sem imel že veliko praktičnega znanja pri izdelavi psiholoških profilov, sem to znanje nadgradil še s teorijo.

Najprej z realitetno terapijo, ki sem jo študiral v času, ko sem se najbolj ukvarjal s projektnim vodenjem, saj sem z njeno pomočjo učil ljudi sprejemati odgovornost. In nato še z nevrolingvističnim programiranjem in transakcijsko analizo.

Vse tri metode so metode psihoterapije. Ko sem imel dovolj teoretičnega znanja, sem videl, da se direktorji tako vedejo, ker se drugače ne znajo. Takega vedenja in karakterja so se namreč naučili v otroštvu. Njihovi prvi učitelji in vzorniki so bili starši, ki so se tega tudi sami naučili od svojih staršev. Tako so vse vedenjske vzorce prenesli iz svojega otroštva. Seveda to ne sme biti izgovor, saj so vsi polnoletni, dejstvo pa je, da če se tega ne zavedajo, tudi ne morejo ničesar spremeniti.

Lahko bi torej rekli, da njihovo otroštvo upravlja s podjetjem. Tako sem uspel razviti in se naučiti tehnik, ki pomagajo pri čiščenju podzavesti in odstranjevanju vzorcev iz otroštva. Psihologi jim rečejo psihološke smeti in jaz sem se jih naučil očistiti. Pravzaprav sem opazil, da znam počistiti poslovni proces in podzavest človeka, da tako ne vstavlja »smeti« v poslovni proces. Potrebno je torej samo spremeniti način razmišljanja in nehamo povzročati težave tako sebi kot tudi drugim.

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

Takrat sem bil prepričan, da lahko rešim ves svet. Vendar sem si dejansko šele tedaj odprl oči.

Jasno mi je postalo, da človek s takšnim načinom mišljenja ne povzroča le težav v poslovnem svetu, temveč tudi v osebnih odnosih in v okolju. Odnose sem zelo hitro rešil, saj smo odprli zakonsko svetovalnico in podjetje za izobraževanje, ki se ukvarja s prenovo tega.

Kako ravnati pri reševanju okolja pa mi ni bilo niti približno jasno. Če direktorju danes spremenim način mišljenja, bo rezultat v podjetju opazen že jutri. Če predsedniku države danes spremenim način mišljenja, pa bo voda jutri še vedno zastrupljena. Samo s preprečevanjem onesnaževanja narave je nikoli ne bomo povrnili v prvotno stanje, pač pa bo narava sama naredila tako, kot je najbolje za njo.

To pa bi lahko pomenilo, da bo pri tem odstranila tiste, ki jo uničujejo. Torej nas, ljudi, človeštvo. Tega pa si ne želimo.

Zavedel sem se, da samo s spremembo mišljenja ne bomo rešili sveta – poleg človeške »duše« moramo namreč rešiti še človeško naravo.

Stanje okolja je odraz našega načina razmišljanja - Milan Krajnc

Tako sem se srečal s pojmom: ekoremediacija

Ekoremediacija (ERM) je uporaba naravnih sistemov in procesov za varovanje ter obnovo okolja in pomeni osnovo za ekosistemske tehnologije. Dodatna vrednost ERM je, da prinaša ponovno oživitev že degradiranih delov okolja, kar je izjemna vrednost in največ, s čimer vračamo vrednost okolju. To je pomembno tudi zato, ker se z obnovljenim okoljem vrača njegova vrednost, saj ga je mogoče uporabiti za razvoj drugih dejavnosti.

Z ERM varujemo ekosistemsko pomembna območja pred onesnaženjem in omogočamo istočasno sonaravni razvoj, saj naravo koristimo za razvoj. S tem pa zmanjšujemo učinke naravnih nesreč.

Ekoremediacija je ukrep za vzdrževanje ravnotežja v okolju in njegovo krepitev, kar pomeni večanje samočistilnih sposobnosti okolja. Zaradi preventivne in istočasno kurativne vloge ima ekoremediacija izjemno vrednost in bi jo bilo potrebno vključevati v razvojne načrte.

Ekoremediacija - Milan Krajnc

Preventivna vloga ekoremediacij

Pri vseh planiranih posegih v okolje je potrebno primerjati, upoštevati in izvajati tudi ekoremediacije kot preventivne ukrepe. Popravljanje škod v okolju je precej dražje in nezanesljivo v primerjavi s preprečevanjem degradacije. Zato dajemo pomembno vlogo izobraževanju, saj ERM omogočajo razumevanje delovanja narave, procesov v naravi njihovo spremljanje (npr. čiščenje vode, zadrževanje težkih kovin v prsti, blažitev hrupa). Pomembno težo ima tudi informiranje, obveščanje in vseživljenjsko učenje. Preventiven pomen ERM je izjemen, ker vključujejo različne ciljne skupine, od otrok do starejših, različne poklicne profile in zakonodajalce.

Kurativna vloga ERM

Zaradi potrebe po uporabi preverjenih postopkov sanacije okoljskih škod, ki so nastale pogosto zaradi neupoštevanja naravnih okvirov, se ERM uporablja tudi za sanacije škod. Z ekosistemskimi tehnologijami lahko zmanjšamo in odpravljamo posledice naravnih ujm (poplave, suše, plazovi itd), netočkovnega onesnaževanja (kmetijstvo, turizem, promet, industrija, odlagališča in razpršena poselitev). Z relativno nizkimi stroški lahko dosežemo velike učinke pri zaščiti življenjskega okolja, vodnih virov, potokov, rek, jezer, podtalnice in morja. Osnovne funkcije ekoremediacij so velike puferske, samočistilne in habitatne sposobnosti. Te bi morali izkoristiti pri varovanju vodnih virov, onesnaženih zemljinah in sedimentih ter pri blažitvi učinkov klimatskih sprememb.

Sam sem v neposrednih stikih s strokovnjaki ugotovil, da je bil poseg v naravo v zadnjih stotih letih zelo nasilen in da smo si veliko današnjih vremenskih pojavov »zakuhali« sami. Enako se je dogajalo s samim človekom, saj je v zadnjih stotih letih pozabil na sebe in drvel z neverjetno hitrostjo naprej, pri čemer se je ukvarjal z vsem drugim, samo s seboj ne.

Tako se je v človeški podzavesti nabralo veliko psihološkega prahu, nekaj celo v DNK, česar pa ni mogoče spremeniti čez noč, temveč gre za proces daljšega obdobja. Enako je v naravi. Ne moremo je rešiti čez noč, lahko pa s počasnimi ukrepi zlagoma vrnemo naravo k naravi, torej njej sami.

Stanje okolja je odraz našega načina razmišljanja - Milan Krajnc

V osnovi smo vsi direktorji, vsi upravljamo s podjetjem, ki se imenuje naše življenje. Vendar pa nimamo na razpolago neomejenih virov, še najmanj pa časa. Če želimo uživati čas, ki nam je namenjen na tem svetu, moramo biti iskreni do sebe in narave. Z iskrenostjo ne bomo komplicirali poslovnih procesov, prijateljskih in družinskih odnosov. 

Toliko, kolikor bomo imeli radi sebe, bomo imeli radi druge in naravo. Najprej moramo torej imeti radi sebe, pri tem pa se moramo zavedati, da moramo dihati najbolj čist zrak, piti najbolj čisto vodo in živeti v najlepšem okolju. Vendar vsega tega ne moremo ustvariti samo za sebe, saj smo del velike celote, in le s pozitivnim mišljenjem bomo lahko prispevali k celoti. Tako v poslovnem svetu ne sme biti končni cilj samo dobiček, temveč mora biti to logična posledica, poseg v naravo pa ne sme biti samo zaradi zadovoljevanja potreb, temveč nam mora povrniti naravne lepote.

Popolnoma vsa dejanja so odraz nas samih, vse, kar vidimo »grdega« v okolju, je tudi pri nas, sami smo to ustvarili.

Psihoterapija za človeka, reorganizacija za podjetja in ekoremediacija za naravo so samo prehodna »orodja«, da rešijo naša življenja, da povrnejo življenje v prave tire. Morda bomo kasneje na njih pozabili, vendar pa bomo morali po njihovih načelih živeti naprej.

*-ta prispevek sem napisal pred desetimi leti in danes je vse to združeno v Dinamičnem modelu vodenja, model, ki deluje v celoti po principih narave

Dinamični model vodenja. Milan Krajnc. Tiskana knjiga.
Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Kako slediti fazam terapije - Milan Krajnc
CategoriesNovi zapisi

Kako slediti fazam terapije?

Prispevek je prevsem namenjen vsem terapevtom ali pa tistim, ki delate sami na sebi.

Pri osebnem svetovanju je zelo težko meriti učinke, saj ves čas govorimo o občutkih. Klienti od nas pričakujejo čudež že po prvem srečanju. Prepričani so, da imamo »čarobno palico«. Vendar ni tako. Zato so klienti po prvi terapiji ponavadi razočarani, saj so njihova pričakovanja prevelika. Najbolj pomembno je, da s klientom v začetku skomuniciramo, kako poteka delo in kaj lahko pričakuje. Zelo jasno mu moramo povedati, da mi namesto njega ne naredimo nič, da vse naredi sam, da ga mi samo vodimo in mu pomagamo videti »nevidno«.

Največ dela opravi terapevt pri svojem delu, ko vzpostavi zaupanje s klientom. Takrat lahko terapevt brezpogojno vodi k zastavljenemu cilju. V nasprotnem primeru, pa se klient upira, išče izgovore oz. terapije ostanejo le na nivoju pogovorov (kar pa je tudi največji strah terapevtov).

Tako smo v toBe Instituto razvili metodo, ki bi olajšala terapevtom delo. Metoda je nastala na podlagi dobrega poznavanja projektnega vodenja, saj na projektih delamo že preko 20 let ter na podlagi merjenja učinka svetovanja in stopenj izvajanja, ki v podjetju potekajo že skoraj deset let.

ToBe Institute - Milan Krajnc

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Na podlagi internih vzorcev smo ugotovili, da je način reševanja osebnih problemov, vedno potekal na enak način. Ker so iste osebe delale na kriznem vodenju in projektih, smo hitro ugotovili, da gre za enak pristop oz. način dela. 

Ker smo pri projektnem delu imeli že razvito metodo, smo počasi pričeli prenašati način dela oz. merjena učinkovitosti tudi na nivo osebnega svetovanja, kasneje terapije. Model smo najprej interno razvili na 100 vzorcih (klientih) in ga nato na naslednjih 150 še potrdili. Rezultat je bil vedno enak.

Sistem dela smo razdelili v 5 korakov:

1. korak: UVODNI DEL – definiranje problema, postavljanje cilja – razumevanje istega problema
2. korak: VZPOSTAVLJANJE ZAUPANJA
3. korak: IZVAJANJE TERAPIJE
4. korak: UGOTAVLJANJE REZULTATOV TERAPIJE
5. korak: ZAKLJUČEVANJE

Faze terapije - Milan Krajnc

1. korak: UVODNI DEL – definiranje problema, postavljanje cilja – razumevanje istega problema

Klient velikokrat pride z zelo velikimi pričakovanji, prepričan je, da bo lahko že z enim pogovorom rešil problem, vendar je ponavadi na koncu razočaran. Zato je pomembno, da že v začetku z njim skomuniciramo, kako naše delo poteka in kakšni so lahko rezultati. Predvsem, pa da on sam odloča o uspehu terapije.
Tako moramo v začetku skleniti dogovor o sodelovanju in ga seznaniti s ceno naše storitve. V dogovoru morajo biti naslednji členi:

Teh členov se ponavadi klienti ustrašijo in pričnejo o njih spraševati. Vendar šele tako se pričnejo zavedati, svojega obstoja in resnosti dela psihoterapevta. Slednji člen je še posebej pomemben, saj če klient prekine proces in ga želi nadaljevati, je potrebno začeti od začetka.

Ko klient podpiše izjavo, se lahko delo šele prične. 

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

Prvi korak je ugotavljanje s kakšnim namenom se je klient oglasil in kaj on misli, da je njegov problem, kaj bi rad rešil.

V uvodnem pogovoru mora terapevt biti predvsem pozoren na celotno sporočanje klienta (govor, način govora, držo, način odgovarjanja, opazovanja… na vse načine sporočanja). Tako si predvsem zabeleži osnovna izhodišča za izvajanje terapije, katere bodo njegovo vodilo za nadaljno delo in kasneje za merjenje učinka:

Faze terapije - Milan Krajnc

Pri pogovoru, pravzaprav raziskujemo klientovo preteklost. Tukaj predvsem uporabljamo tehnike psihoanalize.

Naslednja faza je vzpostavljanje merila oz. lestvice težavnosti problema.

Tukaj morata klient in terapevt najti skupno točko merjena težavnosti, valovanje morja, potres, hitrost avtomobila…, da lahko vzpostavita merilo/lestvico (1-10) po katerem bosta merila v kateri fazi reševanja problema sta oz. kako močno je problem še prisoten. Najbolje se je tukaj izkazala metoda iz psihologije »Mirno morje«. Klient si poskuša predstavljati valovanje morja. Kako visoke valove povzroča njegov problem in ko so valovi najvišje je stopnja 10.

Če se problem pojavi v različnih okoljih in z različno stopnjo, ga klient lahko prične primerjati. Ali je morda pol manjši? Poskuša pa v mislih vzpostaviti stanje, ko se je odlično počutil in bi stopnjo poimenoval 1. Ko je stopnja 1, pomeni, da je gladina njegovega morja popolnoma mirna.

Tako imata klient in terapevt navidezno lestvico, ki jo ob vsaki terapiji preverjata. Uvodni del ponavadi traja skozi dve ali tri srečanja. Zato je pomembno, da terapevt in klient v začetku skleneta dogovor, za vsaj 8 srečanj, med katerimi naj bo časovni zamik najmanj 1 teden in največ 2 tedna. Samo tako bo lahko cel proces tudi v celoti izpeljan.

2. korak: VZPOSTAVLJANJE ZAUPANJA

Ko od klienta pridobimo informacije smo usposobljeni za delo, kar pa ne pomeni, da imamo že uspeh zagotovljen. S tem ko s klientom raziskujemo njegovo preteklost iščemo vzroke, vzpostavljamo odnos. Odnos je prvi pogoj za vzpostavljanja zaupanja. Saj šele, ko klient terapevtu brezpogojno zaupa, pomeni, da bo lahko sledil brez dvomov, prekinjanju procesa in upiranja. Tukaj je zelo pomembno upoštevanje etičnega kodeksa psihoterapevtov (to velja že od prvega srečanja), predvsem pa veliko govoriti in delati na ozaveščanju odgovornosti. Kot izhodišče lahko uporabimo Teorijo izbire.

To je pravzaprav najtežji del psihoterapevtskega dela. Zavedati se moramo, da klient, ki pride k nam, nam najprej brezpogojno zaupa, ker je že naš predznak psihoterapevt, nekdo, ki se mu lahko izpove in mu zaupa. Vendar že po odhodu, se pri njemu pričnejo porajati dvomi, nešteto vprašanj. Stopnja zaupanja pade; tako naslednji obisk, pričnemo zaupanje vzpostavljati ponovno.

Faze terapije - Milan Krajnc

1. in 2. korak sta »baziranje«.

Kar pomeni pripravljanje, na dejansko reševanje problemov. V teh fazah klient ne čuti večjih sprememb, kvečjemu lajšanje »bolečine«, velikokrat pade nazaj v stanje s katerim je prišel na prvi obisk. Kar ne pomeni, da mi že izvajamo terapijo, vendar če sami pademo v paniko, da ni nobenih sprememb, smo naredili največjo napako.

Predvsem pomembno je, da sami verjamemo v svoje delo in da se držimo cikla, ki smo si ga začrtali. Predvsem moramo biti strpni. Tukaj gre za čisto naravni cikel, tako kot deluje narava. Vse ima svoj čas. Delo pri nas je pokazalo, da uvodni del oz. do vzpostavljanje zaupanja preteče 1/3 časa celotne terapije, kar bi lahko rekli uvodni oz. pripravljalni del. Tudi pri projektnem delu se moramo na projekt dobro pripraviti, da izvajanje traja nemoteno. Če morda malo grobo povem, ko ste gradili hišo, ste se nato morali dobro pripraviti, od projektov, do gradbenega dovoljenja in vseh natančnih načrtov… če se niste, je potem vedno nekaj manjkalo, nikoli ni bilo nič do konca narejeno… enako, kot v terapiji, če se na njo ne pripravimo dobro, bomo sicer prišli do neke stopnje s klientom, vendar vprašanje, če bomo odpravili težavo. Na koncu terapije bi morali narediti, kot rečejo v fiziki »kvantni skok«, da se klient nikoli več ne vrne v prvotno stanje oz. se mu pojavi enak problem oz. celo še hujši.

3. korak: IZVAJANJE TERAPIJE

Izvajanje poteka po metodi modalitete, ki jo poznamo oz. kot bi rekli, uporabljamo orodja, katera smo se naučili uporabljati v procesu študija psihoterapije. Tukaj bomo imeli po vsaki terapiji občutek »zmagoslavja«, saj bodo rezultati vidni, po vsakem srečanju. Seveda nas občutek zmagoslavja ne sme premagati in se prepustiti klientu, še vedno moramo mi voditi proces.

V tej fazi ne smemo končati procesa! Ne smemo pozabiti na lestvico (1. faza)!

4. korak: UGOTAVLJANJE REZULTATOV TERAPIJE

Ko nam sam klient reče, da se počuti, kot prerojen, pomeni, da smo dejansko na koncu našega procesa in da se vidijo rezultati našega dela. Tako v naslednjih srečanjih predvsem preverjamo in merimo njegove odzive na določene situacije, poglede prej in danes, njegov pogled na določene osebe in razmere. Terapija v tej fazi preide v fazo zaključevanja, kar pomeni, da ne smemo več pričakovati drastičnih sprememb v vedenju in počutju, temveč predvsem utrjevanje stanj. Predvsem pa ugotavljamo strah v njih.

V tej fazi ne smemo končati procesa! Ne smemo pozabiti na lestvico!

5. korak: ZAKLJUČEVANJE

Zadnji korak bi lahko imenovali izdih, ali kot športniki rečejo ob koncu treninga iztek.

Intenzivnost pogovora je zelo minimalna, gre predvsem za pogovore o vsakdanjih stvareh.

4. in 5. korak morata biti enako dolga, kot uvajanje, kar pomeni 1/3, celotnega procesa. Saj je potrebno, da se celotni proces konča počasi, kot smo ga začeli. S tem rečemo, da je rešitev klientu zlezla pod kožo. Pri nas se bo pojavljal občutek, da smo sedaj manj produktivni, da lahko naredimo kakšno srečanje manj ali da je lahko brezplačno. Vendar ne; saj smo veliko energije vložili v začetnih srečanjih, tako se na koncu samo izenači, predvsem pomembno pa je, da smo skoncentrirani in prisebni do zadnjega trenutka.

Če primerjate intenzivnost svojih terapij, boste videli, da najbrž tečejo v takšnem ciklu, vendar ker vsi več ali manj delamo po občutku, nam takšen način dela vzame veliko energije, predvsem pa organizacijskega časa.

V podjetju SIRIUS.SI smo izdelali diagram, ki prikazuje vseh pet faz. Diagram, ki je priložen je izhodišče oz. neke vrste zemljevid, na katerega klient in terapevt rišeta v kateri fazi se nahajata. Na vertikali so označene časovne razdalje, vsak zaznamek na vertikali prikazujejo eno srečanje. Na horizontali pa je stopnja oz. lestvica, ki jo določita klient in terapevt v začetku (stopnja 10 je spodaj 1, na vrhu).

Srečanja moramo razdeliti v enakomerne časovne razdalje, tako da jih razdelimo enakomerno po tretinah. Po vsakem srečanju narišeta na kateri stopnji reševanja problema sta oz. koliko še manjka do konca. In tako v vsakem srečanju, do konca. 

Seveda ni njuno, da bomo vse skupaj šli točno po grafu, vendar pomembno je, da vsaj sledimo v kateri fazi smo in koliko se odmikamo od povprečja.

Vse faze ponavljamo tudi na samo enorunem srečanju. Vsako srečanje mora imeti enake faze, samo tako pripeljemo pogovor/svetovanje/terapijo do konca.

Če želite, da vaše delo uredimo po fazah, da boste bolj učinkoviti in vaši klienti zadovoljni, nam pišite na office@to-be.institute

Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Poslovni proces, kot glasbena sinfonija - Milan Krajnc
CategoriesNovi zapisi

Poslovni proces, kot glasbena simfonija

V zadnjem času je veliko govora o 6 urnem delavniku, pa še to je preveč.

Namreč če bi se bolje organizirali in če bi osebne frustracije odmaknili iz delavnega procesa, bi bilo 4 ure na dan čisto dovolj.

V bistvu bi lahko bil delavni proces, kot glasbena sinfonija. Predstavljajte si, da bi organizator delavnega procesa, najprej proces tako dolgo organiziral, sam pri sebi, kot skladatelj predstavlja note, da dobi popoln tok glasbe. Tako tekoč bi moral biti delavni proces. Potem v roke dobi zapis dirigent, ki pa mora to glasbo spraviti v »življenje« s tistimi, ki igrajo posamezni inštrument. In potem tako dolgo usklajujejo vadijo, da to kar je skladatelj napisal, zaživi v najlepšem zvoku, tako popolno, kot je narava sama.

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Torej če bi želeli imeti 4 urni delavnik, bi bil pogoj, da se vsak sam najprej dobro pripravi na sebe, da obvlada sam sebe. Nato mora poznati delo, ki ga opravlja. Delo dirigenta oz. direktorja pa je, da vse te »igralce« uskladi.

Torej če lahko naredijo glasbeniki, zakaj tega ne bi mogli v podjetju. Zakaj ne bi moglo naše podjetje biti kot najboljši orkester, zakaj ne bi mogli igrati najboljše sinfonije…

Poslovni proces, kot glasbena sinfonija - Milan Krajnc

Vse to lahko, vendar vsak mora delati tisto, kar čuti, delo direktorja pa je, da združi vse te potenciale v tok procesa, brez stresa…. nekateri boste dejali, da ni mogoče izpolniti vseh želja… v podjetju se ne izpolnjujejo želje, temveč daja dodana vrednost potencialu posameznika.

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

In vse to je mogoče po naravnem principu vodenja. Sedaj, ko to pišem zraven poslušam Bachove sinfonije. Bach velja za najbolj popolnega skladatelja, pisal je točno tako, kot teče narava, popolna matematika.

Dinamični model vodenja. Milan Krajnc. E-knjiga.

Hkrati to pomeni višjo kulturo vodenja in odnosov. To pomeni, da več ne prihajamo v službo in čakamo, kakšno delo bomo dobili, temveč sami naredimo točno to kar je potrebno. Predhodno je potrebno, da imamo osebni cilj postavljen pred poslovnega, ker potem ne bomo v delu iskali zatočišča. Že s tem se bo veliko spremenilo. Podjetje bo imelo veliko več od zaposlenih, kot sedaj.

In vse to je mogoče v podjetju doseči z Dinamičnim modelom vodenja.

Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Pogovor ob kavi - Milan Krajnc
CategoriesPogovor ob kavi

Pogovor ob kavi

Pri sebi nisem popolnoma prepričan ali imam razvita vsa čutila, kot ostala večina.

Seveda, sem vse ta čutila želel »popraviti« s pomočjo zdravnikov, pa so vsi rezultati odlični, le operacijo nosu bi moral imeti… pa nekako nimam tega poguma. Čeprav sem velikokrat iskal vzroke nekje drugje, ne v fizičnem telesu. Namreč velikokrat sem odmaknjen v nek svoj svet in me ta zunanji svet sploh ne zanima. Nekateri rečejo da sem odsoten in zaradi tega površen… da res sem, v tem svetu, sem površen, ker me ta svet ne zanima več. Ne zanima me materialni svet, zanima me samo še tisto, kar se čuti, ne več, kar je videno.

Zato sem se odločil, da bom ljudem pomagal samo še tako, da jim pomagam razvijati čustva, da ponovno čutijo, namreč ugotovil sem po vseh pogovorih, da ljudje več ne čutijo, samo še živijo, po tem kaj rečejo drugi. Nihče se več ne zaveda trenutka.

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Tako v zadnjem času kadar pridejo klienti do mene, predvsem delam na njihovih občutkih, in skoraj vsi imajo enak začetni problem, ne čutijo. Zato za vzvod uporabljam naslednje tri vaje:

  1. Na telefonu si nastavite 3 alarme in kadarkoli zazvoni se vprašajte KDO SEM IN KAJ ČUTIM, brez da si dajate odgovore. To ponavljajte 3 tedne, vsak dan.
  2. Vsako jutro si napišite željo, kako se želite počutiti na koncu dneva in nato ta občutek primerjajte z večernim počutjem. V kolikor je velika razlika, si analizirajte dan, kaj so bile te aktivnosti, ki so preprečile vaše želje.
  3. Za pet oseb, ki so vam čustveno blizu napišite njihove pozitivne in negativne stvari. Nato čez 5 dni preberite, kot da so vse vaše in tistih, ki ne morete sprejeti, jih obkrožite. Nato iste ponovno preberite čez tri dni… in se bova o njih pogovarjala ob kavi.

Vse vaje se podrobneje opisane v knjigi DINAMIČNI MODEL VODENJA, še bolj podroben opis pa prihaja v knjigi JAZ.

Dolgo sem razmišljal, kako še poglobiti projekt, ki ga postavljam. Zato sem se v letošnjem letu popolnoma zaprl, nekateri bi dejali, da sem se kaznoval, ker ne pijem nič alkohola, ne kadim več cigar… nobenega užitka. Namreč hotel sem, da nimam več nobenega stimulasna, temveč, da se vsi užitki razvijejo iz mene.

Knjiga Jaz - Milan Krajnc

In tako sta iz mene priplavali dve otroški želji: Imeti svoj gostinski lokal v Monte Carlu in vrh mojega ustvarjenja se bo dosegel, ko bom pisal besedila za francoski šanson (tri besedila se ravno prevajajo v francoščino).

Lokal pa bo namenjen pogovorom in umetnosti. Dokler še lokal ni v celoti postavljen, bom odkrival okuse v drugih lokalih ob pitju kave.

Namreč ob tem, ko po jeziku spustim kavo, se v meni obudijo neki stari spomini, niti ne vem ali so to moji, ali slike tistih, ki kavo predelujejo, slike pokrajin kje je zrasla… ali le neke univerzalne slike, ki ponazarjajo občutke.

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

Kavo zaznam najprej z vonjem…. čeprav naj ne bi vonja, in nato njen okus s konico jezika. Tako se na mojem blogu rojeva nova rubrika, pogovor ob kavi. Vabljeni.

Na blogu bom pisal ob občukih, ki se rojevajo ob pitju kave, o tem kako razviti čustva preko umetniškega ustvarjanja: pesmi, ples…

Zanekrat bo rubrika samo v Slovenščini in tako bo tudi ostala, potem pa se bo počasi razvijala še v drugih jezikih Angleščina/Francoščina.

Pišete lahko na MonteCarlo@Chanson.Coffee

Vizija - Milan Krajnc
Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Zmagovalna nota - Milan Krajnc
CategoriesPogovor ob kavi

Zmagovalna »nota«!

Spet bo eden od tistih dni, ko se ne bom mogel prebuditi, in bodo občutki popolnoma odšli mimo mene, ponovno bo spet en izgubljen dan, kjer bom samo obklukal aktivnosti, ki jih moram narediti in bom komaj čakal, da ga je konec, da grem spat… in tako bo en dan manj v mojem življenju, en dan bliže koncu. En izgubljen dan. Kar zmrazi me, ko že naprej vem, da bom izgubl dan. Namreč vse, kar ob rojstvu dobimo je čas in sedaj jaz tako pogubno počnem z njim.

Iz pipe ne morem priteči tako mrzla voda, da bi me zbudila. Prav iskal sem nekaj »močnega«, nekaj kar me bo prebudilo a hkrati da bom ostal priseben. Nočem si pomagati z umetnimi poživili.

Vsedem se na teraso in odprem telefon, ko pregledam vse aktivnosti in skoraj me zadene kap, ko vidim, kako pomembno odločitev moram sprejeti ob 11h, res se moram prebuditi. V bistvu potrebujem tisti vrhunski občutek, ki ga že dolgo nisem začutil.

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Spomin me vrne, daleč nazaj v rano mladost, ko sem bil še aktiven športnik, atlet, tekač na 400m. Kjer skozi celotno leto pretečeš nekaj 1000 klilometrov, dvigneš nekaj 1000 ton uteži, da je tvoj rezultat boljši za 0,1 sekunde. Ampak toliko truda je potrebno, da se na koncu res počutiš vrhunsko. In tako sem davnega leta 1992 treniral za državno prvenstvo v mesecu septembru, ampak bil pa je tudi zadnji letnik srednje šole, kar je pomenilo Maturantski izlet, tisti, izlet, ki ga čakaš… in državno prvenstvo je bilo v soboto in nedeljo, teden dni prej, pa smo bili v Španiji na Maturantskem izletu in se tako vrnili v petek, dan pred velikim finalom, zaradi katerega, sem prej nekaj let trdo delal, kot za ta izlet. Še prav nisem stopil iz avtomobila, ko sem že imel štart na 400m in… rezultat vseh teh let trdega dela in en teden uživanja v brezmejnosti je prineslo 4. mesto (prej pa sem imel že nekaj naslovov državnega prvaka). 

Saj ne vem, kaj je bilo bolj pomembno, kateri občutek … sproščenost na izletu ali tisti zmagoslavni na tekmi, ki ga ni bilo… nisem mogel razmišljati o tem, preveč sem bil utrujen. Naslednji dan, pa smo imel tekmo že ob 9h zjutraj, kar je za mene sredi noči. Tekma je bila na … 100 m, kar ni moja disciplina. Vsi so se odpravili na jutranjo kavo… jaz do takrat nisem nikoli pil kave… pa sem si kot množica naročil ekspresso. Ne spomnim se občutkov, ko sem spli svojo prvo kavo, sem pa na tej tekmi postal državni prvak. In od takrat, dalje pijem kavo. Tako sem imel tudi zmagoslavni občutek, morda zaradi kave.

Zmagovalna nota - Milan Krajnc

Iz preteklosti, me je vrnila misel v ta trenutek… kava, kava me lahko zbudi in mi da občutek vrhunskosti. Potrebujem nekaj, kar bo ujelo moj najboljši občutek, nekaj, kar me bo v tem zmagovalnem ritmu držalo cel dan.

Pogledal sem po kuhinskem pultu in se ustavil pri kavavtomatu Nespresso, vedel sem da imajo celo zbirko različnih kav. Listam njihov katalog in se mi pogled ustavi pri kavi Kazaar, njihov najmočnejša z robusnim okusom. Vedel sem, da potrebujem nek notranji stimulans, ki me bo prebudil.

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

Pripravil sem si po njihovem navodilu, kot sem se pripravljal tudi na vrhunske tekme… in že tisti prvi dotik jezika, je v meni prebudilo zmagovalen občutek, kot da se je telo prenovilo. Ko se je kava prebijala preko jezika v telo, se je tudi um prebudil, vse mi je postalo kristalno jasno in bil sem kot nov. Ta neverjetni občutek je v meni prebudil klic bojevnika iz preteklosti.

Vse misli in vsa energija je bila usmerjena v to 11 uro, kjer bom zmagal, saj sem prej spil jutranjo kavo, pred mojo disciplino. In spil sem jo pravočasno.

Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Iz roba družbe - Milan Krajnc
CategoriesNovi zapisi

Iz roba družbe…

Ravnokar sem prebral knjigo ustanovitelja IUS Softwera oz. bolj znanega, kot IUS-INFO – Pravni informacijski portal, Drugi kraj rojstva, kjer govori o svojem padcu v jamo sredi gozda v Dominikanski republiki, iz katere se je po 8 dneh nekako rešil… Sprožili so veliko iskalno akcijo… pol sveta je bilo na nogah.

In nato so me misli odnesle v svet, kjer dnevno poročajo o raznih nesrečah, požari, potresi, gorske… in vedno takoj gredo vsi v akcijo, rešujejo… predvsem pa spremljajo, kaj se dogaja. Ampak vse to je nek materialni vizualni svet, v bistvu predstava… kje vsi nastopajo, neke vrste tragikomedija.

Sam namreč velikokrat pri svojem delu »psihoterapevta« uporabljam prispodobo, ko nekdo pade v jamo, tisti, ki je not zelo težko vidi rešitev, tisti, ki pa gleda od zunaj, pa z lahkoto usmeri… predvsem zaradi tega, kadar smo sami v problemu ne vidimo rešitev, za druge pa smo lahko vedno pametni oz. jim lahko pomagamo, ker nismo obremenjeni s težavo. Namreč kliente učim, kako se postaviti izven problema in na sebe pogleda, kot na tretjo osebo. In tukaj ne da, jih samo učim tehnik, temveč predvsem raziskujem zakaj padejo v »jamo«, kaj je vzrok, da se izgubijo sami v sebi. Torej ukvarjam se z njihovo »notranjostjo«.

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Če se nazaj vrnem k materialnim katastrofam… a se kdaj kdo vpraša, kaj se dogaja v notranjosti teh ljudi, ali jim je mogoče kako drugače pomagati… se je kdaj kdo vprašal, kako se je avtor knjige Drugi kraj rojstva, počutil, ko je padel v jamo, kako se je počutil, ko je prišel nazaj in je skoraj v celoti izgubil svoje premoženje… padel je v neko drugo »jamo«, kjer pa za javnost in ljudi ni bila več zanimiva in takrat ni stekla nobena akcija pomoči.

Na cesti, vsak dan srečujemo vedno več ljudi, ki so na robu preživetja, še več je takih, ki so daleč stran iz oči… pa ne steče nobena reševalna akcija.

Vedno več je »reševalnih« akcij za tiste, ki potrebujejo zdravljenje, ali za tiste, ki so padli na družbeni rob, pa niso več zanimivi za šov. Če je bil včeraj še zelo znan in je morda nekje spodrsnil in padel na družbeni rob, rob preživetja… pa ga ne bo nihče vprašal ali pa mu ponudil pomoč, temveč bo na prvih straneh časopisa, kot škandal, ker se dobro bere… torej še na njegovi bolečini bodo zaslužili in ga do konca porinili čez rob… in potem poročajo, da so žal … znano osebo našli… in potem spet vsa hvalnica o njem.

Iz roba družbe - Milan Krajnc

Ljudje se osredotočimo samo na materialne stvari, kaj komu manjka… v resnici, pa večina ljudi v tem materialnem svetu samo životari… Se je kdo kdaj vprašal, kaj v resnici pomeni živeti…

Ustvarili smo si tak sistem, da smo ujetniki tega, vsak mesec pod pritiskom… iz meseca v mesec iz leta v leto… utrujeni, vedno na robu…

Ljudje, ki so zdrsnili na rob, jih ne poznamo, ne vidimo, zaprejo se vase in potem se raje odmaknemo od njih, ker ne vemo kako bi jim pomagali, ker se nam zdi, da niso več del nas, da so sedaj napačni, slabi, zli, čudni… kar bežimo od njih.

A ima država za te ljudi, ki so jo soustvarjali, kakšne rešitve… mogoče, ko so na robu, ko pa padajo, pa jim ne pomaga, samo porine jih na robe, ker takrat so v poziciji, ko se več ne morejo boriti, ampak samo še poslušajo.

Tukaj ne govorim o politikih, ki vodijo državo, govorim o sistemu, ki smo si ga ustvarili, katerega smo si zadali okoli vratu, kot zanko, ki je vsak dan bolj tesna, toliko da še lahko dihamo…

Ne vem, če bomo imeli dovolj moči, da kdaj to presežemo. Upam, da zberemo toliko moči, da ga presekamo z Demoklejevim mečem. Če ne nas bo sam sistem ubil.

Dnevno govorimo o pomoči tistih, ki prihajajo v našo deželo, a ne govorimo o tistih, ki so jo ustvarili, ki so sedaj tik pred tem, da se poslovijo od nje.

Prevelik povdarek dajemo socialni družbi… podpirati bi morali razvoj, sanje, potenciale… mimogrede če se že primerjamo s sosednjimi deželami… v Avstriji te do milijon evrov letnega prometa sploh nihče ne vpraša o kakšnih dajatvah. Saj želijo imeti čim več aktivnih milijonarjev in tako lahko svobodno dihajo, nikamor se jim ne mudi, manjši je stres, manj dela na črno… red se sam po sebi vspostavi.

Kaj bi rekli, če vemo, da je nekdo padel v jamo in bi ga kar tam pustili?

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

Kaj bi naredili, če vidimo, da se nekdo utaplja in bi ga kar tam pustili?

Zakaj tega ne storimo?

Zakaj nimamo orodij, ko ljudje drsijo na rob, da jih ustavimo prej?

Nešteto vprašanj lahko pišem…

Osnovni pogoj je sistem in, da je vse prenatrpano. Vsak dan živimo na 100%, v bistvu pa bi vse kar počnemo moglo biti na max 70%. Tisti, ki pravijo da so perfekcionisti, da želijo da je vse na 100%, so v bistvu največji krivci za to utesnjenost v času in prostoru. A krivi smo vsi sami, ker jim sledimo, nihče nas ne sili v nič, sami se odločimo za tak način.

Živimo, tako da ne čutimo, zato ljudi, ki drsijo na rob, ne zaznamo, ker ne čutimo, rešujemo samo tisto, kar vidimo. In stiske ljudi ne vidimo…

Že »Mali princ« je dejal… glejte s Srcem in videli boste, kako ljudje v resnici živijo…

Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Sanje - Milan Krajnc
CategoriesNovi zapisi

Sanje

SALVADOR DALI je nekoče dejal:

Nekega dne bodo tudi uradno priznali, da to kar smo poimenovali realnost je večja iluzija od sanj.

Ob njegovih besedah bi se resno mogli zamisliti. Čeprav velika večina jih zamahne z roko in si reče, … ti sanjači. Je treba delat, se je potrebno soočiti s to realnostjo, ne pa sanjat. Od Sanj se ne živi.

No pa poglejmo, kdo ima prav?

Ali ste vedeli, da ljudje, ki so slepi od rojstva tudi sanjajo? Ste vedeli, da ne sanjajo teme? Sanjajo žive slike! In kako so videli te stvari o katerih sanjajo, kako si jih lahko predstavljajo, če nikoli niso videli barv, svetlobe.

Se ljudje rodimo s sanjami? Ali Sanje pridejo nekje od zunaj? Starodavna ljudstva so verjela, da sanje pridejo od zunaj, da so neodvisna od nas, zato so že Indijanci naredili Lovilce sanj!

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Realnost ali sistem, ki smo si ga ustvarili v katerem živimo, je dejansko nekaj najslabšega, kar smo si lahko ustvarili. V bistvu vsi vemo, da živimo zelo omejeno, podrejeno, zadrto… a nič ne naredimo zato, čeprav je vse v naših rokah. Prepustili smo se sistemu, ki je naša realnost. In ta realnost nam ne pusti sanjati, zatrla je naše sanje. Je kot boj med svetlobo in temo. Kot da je sistem tema, vso zlo in sanje, nebesa, odrešitev. Prepustili smo se temi, prepustili smo se…

Se spomnite Homerjevega epa Odiseja, o Kralju grškega otoka Ithaka, ki je bil junak Trojanske bitke, ki je po modrosti podoben bogovom; saj je tisti, ki si je izmislil zvijačo o Trojanskem konju. In vse, kar je imel pred svojimi očmi, ko je bilo vojne konec… da se vrne domov, domov na svoj otok Ithaka. Vsa ta zgodba, vso to potovanje je že nekaj tisoč let zapisana, zaradi katere na tisoče turistov, romantikov… pride na grški otok Ithaka iskat ta dom, dom Odiseja. In ko bi naj prišel do njegove palače, prideš do napisa: »Na Ithaki ni nič, razen domišlije!« Ali je res obstajalo, ali je imel Homer le sanje?

Sanje - Milan Krajnc

In če sedaj pogledamo »realno«, lahko rečem, da smo svojo pravo realnost pozabili. Pozabili smo, da lahko sami izbiramo kako bomo živeli, da imamo vsi ljudje sanje, čeprav jih malo sanja… ampak čisto vsi imamo dostop do sanj. Sanje so nekje zunaj, tam nekje v kolektivnem skladišču, za vsakega posebaj… samo vzeti jih moramo. A za sistem, katerega smo se odločili, nam to prepoveduje. Sistem nam ne dovoli sanjati. Zato je čas, da premagamo sistem, da premagamo samega sebe.

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

Sanje so vsem dosegljive in vsak si jih lahko privošči in vzame. Šele, ko bomo imeli sanje nazaj, bodo Sanje naša edina realnost. Postavili si bomo svoj »sanjski« svet v katerem bomo živeli.

Sanje so vsem dosegljive in so realne!

Da nas Sanje lahko dosežejo in postanejo del našega življenja, moramo sebe dati na prvo mesto… 

Dinamični model vodenja. Milan Krajnc. Tiskana knjiga.

Če želite živeti svoje Sanje, pričnite živeti po principih narave, kot je zapisano v Dinamičnemu modelu vodenja.

Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Poslednja pot - Milan Krajnc
CategoriesNovi zapisi

Poslednja pot

Velikokrat pridemo v življenju do točke, ko več ne vidimo poti naprej. Prepričani smo, da je konec vsega in se pripravimo na najhujše.

V bistvu, bi samo radi ugasnili luč, pozabili na vse in začeli od začetka.

Ko smo že prepričani, da je v najhujši bolečini prišla najbolj črna tema po nas… se naenkrat razsvetli, zgodi se čudež, pride rešitev in pozabimo to, kaj se je dogajalo, pred nekaj minutami; ponovno smo brezskrbni do naslednjega »mrka«.

Mrk je nekaj naravnega, ki se zgodi nekaj-krat na leto, odvisno iz katerega dela zemlje gledamo.

Če živimo z naravo, bomo tudi mrke sprejeli. Tako se namreč dogajajo napredki, da gremo globoko v sebe, globoko v svojo temo in potem poiščemo tisti najboljši del sebe.

Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.

Izpolnite spodnji obrazec in na vpisan e-naslov boste prejeli avdio zapis.

Življenje je sinusoida, nihanje je naravni ritem. Vse je nihanje, vsak od nas, je sestavljen iz nihanja in ti nihaji sestavljajo različne pojave. Tudi energija je nihanje.

Zato dragi bralci, vsi ki se skrivate, da drugi ne vidijo vašega nihanja, se ne obremenjujte s tem, ker to v resnici pomeni, da ste odšli samo po najboljši del sebe. Ker vedno v svojih globinah skrivate tisto svoje najmočnejše, najboljše… in tako vsak mrk, vedno na plano prinese del vašega diamanta in ga počasi sestavlja, vse dokler ne zablestite v popolnem sijaju.

Predvsem pa si zapomnite to, da vsak »Mrk« odnaša stare stvari, ki več ne sodijo v vašo prihodnost. Zato je to vedno vaša poslednja pot… in nikoli, res nikoli več, ne smete nazaj na njo. Zaradi tistega, kar ste odšli na to pot teme, več ne sme priti v vaš jutrišnji dan.

 

Ko greste, pojdite vedno do konca.

Avtor - Milan Krajnc

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga

0
0
Vaša košarica
Vaša košarica je praznaTrgovina
Add to cart