Kako ustvariti pravi trenutek, da se generacije v družinskem podjetju med seboj uskladijo
Kako ustvariti pravi trenutek, da se generacije v družinskem podjetju med seboj uskladijo
Pravi trenutek za prenos vodenja v družinskih podjetjih
V družinskih podjetjih se vprašanje, kdaj je pravi trenutek za prenos vodenja, redko razkrije v številkah, planih ali strateških poročilih. Ta trenutek se oblikuje v odnosu – v načinu, kako generaciji vidita drug drugega, kako razumeta svoje vloge in kaj pričakujeta od skupne prihodnosti podjetja. Konflikti, ki se v takih podjetjih pojavljajo, se skoraj nikoli ne začnejo pri vsebini odločitev, temveč pri neizgovorjenih razlikah v tem, kako si razlagata pojme, kot sta odgovornost in skrb za stabilnost.
Starejši v odgovornosti vidijo varovanje nečesa, kar je nastajalo desetletja. Mlajši v isti besedi vidijo možnost, da podjetje premaknejo v okolje, ki zahteva drugačne ritme, več dinamike in več razvoja.
Strahovi in razlike med generacijama
Ko opazujem odnose v takih situacijah, hitro postane jasno, da težava ni v tem, da bi bila ena generacija “pripravljena”, druga pa ne. Gre za to, da odnos med njimi pogosto še ni dosegel strukture, v kateri je mogoče odgovornost deliti brez skritega dvoma. Nezavedni strahovi na obeh straneh ostanejo dolgo neizrečeni: mlajši se boji, da nikoli ne bo smel voditi po svoje, starejši pa, da bo s spremembo izgubil nekaj, kar ga je oblikovalo. Dokler se ti občutki ne razkrijejo, generaciji pogosto govorita o istih temah, a ju vodita povsem različni notranji logiki.
Ključni premik: Pogovor o pogledih, ne o odločitvah
Premik se začne v trenutku, ko se generaciji prvič ne pogovarjata več o odločitvah, temveč o svojih pogledih na njih. Ko mlajši pove, da ga ne skrbi, ali bo sprejel pravo odločitev, ampak ali bo sploh imel prostor za to. Ko starejši prizna, da ga ne skrbi napaka, temveč občutek, da bo izgubil del svoje vloge. Šele takrat se začne čistiti prostor med njima. Ta prostor ni formalna struktura, ni dokument in ni načrt. Je odnos, ki se začne drugače organizirati. Pravi trenutek za prenos zato nikoli ne nastane zato, ker bi bil “čas”, ampak ko je odnos med njima dovolj stabilen, da prenese spremembo vlog.

Primer iz prakse: Ko mali dogodek razkrije veliko
V praksi se to pogosto pokaže v majhnih, tihih dogodkih. V podjetju iz xy se je to zgodilo, ko je hči med očetovo odsotnostjo vodila pomemben projekt z mednarodnim partnerjem. Oče je ob vrnitvi pričakoval poročilo, dobil pa je povsem nekaj drugega – odziv ekipe, ki je hčerino vodenje opisala kot umirjeno in učinkovito. V tem trenutku je oče videl, da podjetje lahko deluje tudi, ko sam ni v središču, hči dobila izkušnjo, da lahko vodi brez opravičevanja in dokazovanja. Tak dogodek ni ključ zato, ker bi bil formalen, temveč zato, ker pokaže, da je odnos dozorel do točke, ko lahko sprejme novo razmerje moči.
Preoblikovanje vlog
Ko odnos prehaja v to novo fazo, se naravno začne preoblikovati tudi struktura sodelovanja. Starejši ne izgubi svoje vloge, temveč jo spremeni. Namesto neprestanega odločanja prevzame širši pogled, izkušnjo in občutek za kontinuiteto. Mlajši pa ne vstopi zgolj v funkcijo, temveč v dejansko odgovornost, ki jo lahko nosi brez stalnega iskanja potrditve.
To preoblikovanje ni rezultat enega dogovora, temveč postopnega sprejemanja tega, da podjetje potrebuje ritem, v katerem je mesto za obe generaciji.
Ko se napetosti zmanjšujejo
Ko se generaciji približujeta, se napetosti zmanjšujejo ne zato, ker bi izginile razlike, ampak ker se zamenja perspektiva: starejši ne gledata več na mlajše skozi prizmo “kaj bo spremenil”, mlajši pa ne gledata več na starejše skozi prizmo “kaj mi ne dovolita”.
Namesto tekmovanja začne prevladovati občutek, da oba skrbita za isto stvar. In ko se to zgodi, se vodenje začne prenašati brez prisile. Vidimo, da se odločitve sprejemajo mirneje, da mlajši vodijo projekte brez notranje napetosti, da starejši opazujejo z distanco, ki izraža zaupanje. Pogovori se premaknejo iz vsakodnevnih detajlov v vprašanja, ki zadevajo prihodnost podjetja.
Vrnitev starih občutkov in ponovna jasnost
Včasih sodelovanje za trenutek zastane. Ne zato, ker bi bili nesposobni sodelovanja, temveč zato, ker se vrne kakšen stari občutek, ki za trenutek zapre prostor dialoga. V takem primeru je običajno dovolj, da se vrnejo k osnovnim vprašanjem, ki so si jih že enkrat odprli: kaj želijo zaščititi, česa se bojijo, kje potrebujejo več jasnosti. Ko se ti odgovori ponovno izgovorijo, se sodelovanje znova odpre in odnos se okrepi.
Sklep: Transformacija odnosa kot temelj prenosa vodenja
Transformacija odnosa je zato več kot prenos vodenja. Je proces, v katerem se oblikuje nova, bolj trdna osnova za skupno prihodnost podjetja. Pravi trenutek za prenos ni točka v času, ampak stanje odnosa, v katerem lahko obe generaciji vodita zanesljivo, brez skritega dvoma in brez občutka izgube. Ko odnos doseže to zrelost, prenos ni več odločitev, temveč naravna posledica sodelovanja.
↓↓↓
➡️ Več nasvetov in orodij najdete:
za podjetja – za družinska podjetja – profiliranje zaposlenih – za poslovna pogajanja –osebno svetovanje – knjige
Za svetovanja, si zagotovite brezplačen predstavitveni sestanek.
Za vsa vprašanja in rezervacije terminov sem dosegljiv na: ddr@milankrajnc.mc
Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.
Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga
Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com
Dinamičen model vodenja
Namen knjige je predstaviti dinamični model vodenja, ki se je v več kot stotih primerih pokazal kot odličen način, kako priti iz poslovne in osebne krize ter kako premagati težave, ne da bi sploh zašli v krizo.




