Končno delam z užitkom, ko so posel prevzeli otroci!
»Le kje sem naredil napako, da otroci nikakor ne morejo odrasti?« je stavek, ki ga neštetokrat slišim v svoji ordinaciji, kadar se pri meni oglasijo starši otrok, ki imajo skupaj podjetja. Govorim o Družinskih podjetjih, ki pri nas uradno nimajo tega statusa, čeprav bi lahko 70% podjetij tako imenovali.
Družinska podjetja pri reševanju velikokrat bolj potrebujejo psihoterapevta, kot ekonomista ali pravnika, pri reševanju različnih težav.
Namreč podjetja so predvsem čustveno prepletena, ne samo procesno, predvsem pa so odvisna od enega vira prihodka! Zato so vsi večinoma v krču, da ja kaj ne bi bilo narobe, a hkrati jim ta krč povzroča različne bolečine, travme, komunikacijske zastoje…
Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.
Tako sem preteklo soboto zvečer prejel klic, če lahko kljub vikendu, pridejo na svetovanje člani družine. Vendar se je na koncu oglasil samo oče!
Sam je bil zelo utrujen, ker “gara” cele dneve, vsi okoli njega pa so pametni. Vprašal sem ga če je to njihovo pamet poskušal izkoristiti. Odvrnil je, da ne, saj tako niso sposobni nič narediti.
Poskusiva njihovo sposobnost, sem odvrnil.
Tako sva »ordinacijo« preselila v njihovo podjetje in sem skupaj z njim prišel v podjetje v ponedeljek zjutraj in začeli smo z jutranjim sestankom.
Sam ni imel več moči predstaviti situacije, zato sem sam ponazoril še malo bolj dramatično zadevo, v smislu, da se mu izteka življenje.
Vsi so planili v krik in hoteli vedeti, kaj se dogaja.
Razložil sem, da je vse odvisno od Očeta in da je prišel čas, da se odgovornost enakomerno porazdeli. Zaslišale so se besede… ata pa saj veš, da vedno vse naredim, kaj mi rečeš, ata pa cele dneve smo tu… ata rad te imam. Nakar se je le oglasil Oče: “Vem, da vse naredite, vendar naredite samo to koliko vam dam jaz za naredit, ne vidite več kot to. Potrebno se bo organizirati tako, da bo vsak odgovoren za svoj del in da vsi delamo na povečanju prometa. Zavedam se, da nisem bil prej sposoben predati ali vas vzgajati v smislu samostojnosti, sedaj pa je situacija takšna da moje telo več ne zmore in bomo enostavno čez noč morali stvari spremeniti ali pa bom vse skupaj prodal.”
Niso se zdrznili, da njegove telo ne zmore, zdrznili so se ob besedi »prodal«!
V tistem trenutku se je oče zamislil, ampak vseeno nadaljeval z besedami: “Imamo čas samo en teden. Da naredimo podjetje neodvisno od mene. Do srede naj vsak, ki želi biti solastnik in upravljati podjetje pripravi organizacijo in strategijo podjetja in potem jo bo predstavil pred vsemi. V sredo bomo naredili strateški dan in sprejeli bomo skupne odločitve.”
V sredo so se vsi zbrali v veliki sejni sobi, kjer so trije otroci in ostali člani družine in sorodstva predstavljali svoje poglede in načrte. Na koncu je prišel najmlajši, star 22 let.
»Se opravičujem Bratje in Sestre, ter ostali sorodniki! Podjetje spremljam že od rojstva in vsak od nas v resnici želi le denar, nikoli pa se dejansko ne vprašamo, kako pridemo do denarja. Ko enkrat ne bo več Ateja, tudi denarja ne bo. Nismo se naučili, kako narediti denar, naučili smo se samo kako ga porabiti. In vse to kar sem slišal od vas je v resnici zgodba, kako boste denar porabili… več denarja za marketing, za nove stroje, za nove ljudi… Jaz se zavedam, da še nisem sposoben voditi podjetja, vidim pa kje denar odteka in kam moramo iti, če želimo preživeti na dolgi rok!«
Vsi so onemeli, oče pa se je končno nasmejal. »Mali« je predstavil svoje podrobne korake in dejal, da lahko začne takoj. Poudaril pa je, da nič ne želi imeti, ampak, da bo deleže v podjetju odkupoval s tem, kolikor bo podjetje prihranilo in s tem povečalo dobiček.
Naekrat so se vsi oglasili… nakar je Oče vstal in dejal: »Strategijo sprejmem v celoti. Kdor je pripravljen iti po tej poti, bo tudi postal solastnik podjetja in kasneje tudi upravljalec, če se bodo vsi lastniki s tem strinjali.«
Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga
Tako je že naslednji dan sledila cenitev podjetja, načrti za informatizacijo… predvsem predaja posameznih nalog in odgovornosti, katera bo trajala še nadaljne 3 mesece.
Vendar, danes sva pojedla kosilo in dejal je, da je v podjetju čisto druga energija in da končno čuti razbremenitev, tudi če še ostane 5 let v podjetju, ve, da se je končno zgodil premik, kjer več ne bo stopil koraka nazaj, hkrati pa so vsi dosedanji preiskusi, bili preveč »mlačni«!
Še enkrat hvala za te pogovore, družine se res moramo naučiti komunicirati predvsem pa dati v ospredje osebne odnose in to zelo ločiti od poslovnih.
Več o družinskih podjetjih si lahko preberete v knjigi V ČEVLJIH STARŠEV.
Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com
Dinamičen model vodenja
Namen knjige je predstaviti dinamični model vodenja, ki se je v več kot stotih primerih pokazal kot odličen način, kako priti iz poslovne in osebne krize ter kako premagati težave, ne da bi sploh zašli v krizo.
