Naše počutje je odvisno predvsem od okolice. Če nas drugi hvalijo, se bomo dobro počutili, kar pomeni, da se ves čas ukvarjamo z drugimi. Na sebe skoraj pozabimo! V obdobju, ko smo gradili zunanjo samozavest, smo pozabili na svet okoli sebe, na trenutke, izgubili smo ritem. Nismo več čutili veselja, žalosti, nismo slišali, kaj nam govorijo najbližji, čutili smo samo bolečino, če nismo bili pohvaljeni, potrjeni.
Le samozavest, ki je zrasla iz nas, je naša notranja moč. Zavedati se moramo, da smo eni in edini, da nihče ni tak, kot smo mi, res smo edinstveni. Sami sebe moramo pohvaliti, sami sebi se moramo zahvaliti. Ne smemo iskati zunanjih potrditev, ker postanemo odvisni od njih. Sami sebi moramo biti dovolj.
Poglejmo vase, kdo smo; vse, kar smo dosegli do sedaj, smo zato, ker smo takšni, kot smo. Sprejmimo sebe z vsemi dobrimi in slabimi stvarmi, sprejmimo se!
– Milan Krajnc –

V času hitrega ohlajanja gospodarske rasti se k nam (v podjetje) zateka vse več ljudi, ki predvsem iščejo odgovore, kaj narediti v tem obdobju. Ko smo naredili analizo osebnih profilov teh oseb, smo videli, da sodijo med družbeno elito. So visoko izobraženi, eni najbogatejših in dobro pozicionirani v družbi.
Po pogovoru z njimi ugotavljamo, da so utrujeni, jezni na sebe, predvsem pa, da ne vedo več, kdo so in kaj bi radi, svet se jim podira… njihova samozavest je izginila.
Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.
Poznamo dve vrsti samozavesti: tisto, ki si jo ustvarimo s pomočjo zunanjih dejavnikov in tisto, ki si jo zgradimo od znotraj.
Tista, ki si jo ustvarimo z zunanjimi dejavniki, je odvisna od stopnje izobrazbe, materialnih dobrin, statusa v družbi… je izključno vezana na zunanji svet. Kar pomeni, da je naše počutje predvsem odvisno od okolice. Če nas drugi hvalijo, se bomo dobro počutili, kar pomeni, da se ves čas ukvarjamo z drugimi. Na sebe skoraj pozabimo!
V določenem času na sebe popolnoma pozabimo, saj se ukvarjamo samo še s tem, kaj si bodo mislili drugi. Oblekel si bom tisto, da bom v očeh drugih lep, šel bom na tisto mesto, da me bodo vsi opazili, vozil bom tak avto, da mi ga bodo drugi zavidali… in potem, ko na njihovih obrazih ne bom prepoznal navdušenja, ko mi ne bodo čestitali, ko bodo lepše oblečeni kot jaz, ko bodo vozili boljši avto… se bom počutil slabo. Če svoje počutje izključno vežemo na druge dejavnike, ki niso vezani na nas same, se zapletemo v igre, ki jih režirajo drugi, mi pa smo igralci na njihovem odru. Postanemo popolnoma brez moči, odvisni od drugih. Čez nekaj časa postanemo utrujeni… naša samozavest potrebuje vedno večjo potrditev, vedno bolj moramo biti v središču pozornosti… in sedaj, ko je prišla kriza, ko nam zmanjkuje sredstev za biti najboljši, je v krizi tudi naša samozavest.
V takšnem stanju iščemo vse mogoče poti, da bi prišli nazaj v stanje, v katerem smo bili pred nekaj meseci, na samem vrhuncu. In tako odkrijemo, da obstaja še druga samozavest, tista, ki je popolnoma neodvisna od zunanjih vplivov. In takrat odkrijemo popolnoma nov svet, začnemo odkrivati sebe.

Večina takšnih pogovorov se zaključi: »Če pa ne bo nihče več potreboval mojih storitev, bom šel pa čistit!« Če vaše storitve ne bodo več potrebne nikomur, potem tudi čiščenja ne bo nihče potreboval. Če ste danes na vrhu neke lestvice, pomeni, da ste vzgled in vzor množicam. Pomeni, da imate veliko odgovornost do javnosti. Sedaj imate idealno priložnost, da svojo zunanjo podobo samo še utrdite z notranjo podobo.
Zelo hitro bomo videli, da nimamo slabih lastnosti, le nekatere nam niso bile všeč, ker drugim niso bile zanimive. Videli bomo, da smo nekaj najčudovitejšega. Nič ni lepšega, kot jaz sam v vsem vesolju. S tem, ko bomo začeli sebe občudovati, nam nobena zunanja »katastrofa« ne bo pokvarila našega počutja; vedno bomo čudoviti.
V času, ko se odločamo za srečevanje sami s seboj, je najtežje narediti prvi korak. Saj ne vemo, kaj nas čaka, odpravljamo se v neznano, čeprav gremo v sebe. Je kdo od nas z veseljem šel čistiti nekaj, kar več let ni bilo očiščeno? Tako se je v nas v vseh teh letih nabralo veliko prahu!
Čas, ki je pred nami, je pravzaprav leto »čiščenja«. Narava bo počistila z vsem, kar jo moti pri njenem ritmu, družba bo počistila z vsem, kar jo moti pri njenem ritmu, ljudje bomo pri sebi počistili z vsem, kar ni v skladu z našim ritmom.

V obdobju, ko smo gradili zunanjo samozavest, smo pozabili na svet okoli sebe, na trenutke, izgubili smo ritem. Nismo več čutili veselja, žalosti, nismo slišali, kaj nam govorijo najbližji, čutili smo samo bolečino, če nismo bili pohvaljeni, potrjeni. Pravzaprav bi lahko rekli, da smo pozabili živeti.
Sedaj imamo priložnost, da začnemo na novo živeti.
Ne, ni se potrebno učiti živeti, potrebno se je samo prepustiti ritmu.
Prihodnji meseci nam bodo pokazali, da ni pomembna izobrazba zaradi statusa, temveč zaradi znanja, ki krepi našo notranjo moč, samozavest. Bo pa čas od izobraževalnih ustanov zahteval preobrazbo, več znanja veščin kot obrti. Da je status v družbi pomemben zaradi družbene odgovornosti in ne zaradi lepote in pridobivanja bogastva. Da je materialno bogastvo pomembno… ni pomembno, pomembno je, da uživam v življenju, gmotne dobrine bodo samo logična posledica, ki jih bomo imeli toliko, kolikor bo potrebno, da bomo na poti lahko uživali, ko bomo šli proti cilju.
In če imate danes diplomo, doktorat, dober avtomobil, vas pozna ves svet, vas ni potrebno biti sram. Bodite ponosni, ni pomembno včeraj, pomembno je danes, ta trenutek, tukaj in zdaj. Bodite ponosni nase, bodi vzor drugim. Samo s pozitivnim vzorom boste spremenili svet.
Bodite pozorni, kaj se dogaja okoli vas, ni pomembno, da se boste odlično počutili, samo če boste jedli v najelitnejši restavraciji. Morda bo bolje ali celo enako, če boste jedli salamo v naravi…. lahko navedem zadnji primer, ki ga je organiziral Washington Post:
»Moški se je usedel na postaji metroja in začel igrati violino. Bilo je mrzlo januarsko jutro v Washingtonu. Igral je 6. Bachovo simfonijo – približno 45 minut. Bil je čas gneče, zato je v tem času šlo mimo približno tisoč ljudi, večina od njih na poti v službo. Po treh minutah je šel mimo moški srednjih let in ga opazil. Upočasnil je svoj korak, se ustavil za nekaj sekund, nato pa nadaljeval svojo pot. Čez minuto je glasbenik v klobuk prejel dolar: vrgla mu ga je ženska in brez ustavljanja odšla naprej. Nekaj minut kasneje se je nekdo naslonil na zid in ga poslušal, toda kmalu pogledal na uro in odšel. Očitno je zamujal v službo. Še najbolj se je zanj zanimal 3-letni otrok. Mama ga je sicer vlekla, vendar se je uspel ustaviti in si ogledati violinista. Potem ga je mami uspelo odvleči, otrok pa se je še ves čas oziral k violinistu. Podobno se je zgodilo kasneje še pri nekaj otrocih, toda vsi starši brez izjeme so jih odvlekli naprej.
V 45 minutah se je samo šest ljudi ustavilo in ga nekaj časa poslušalo. Približno 20 ljudi mu je dalo nekaj denarja in potem nadaljevalo svojo pot. Nabral je 32 dolarjev. Ko je končal in je glasba utihnila, tega nihče ni opazil in nihče ni ploskal.
Nihče ni vedel, da je bil ta violinist Joshua Bell – eden najboljših glasbenikov na svetu. Igral je eno od najlepših skladb, kdajkoli napisanih, na violini vredni 3,5 milijona dolarjev. Dva dni pred tem je igral v razprodani dvorani v Bostonu – povprečna cena sedeža pa je bila 100 dolarjev.
To je resnična zgodba. Joshua Bell je igral inkognito na postaji metroja – dogodek pa je organiziral Washington Post kot del preizkusa o percepciji, okusu in prioritetah običajnih ljudi.«
Ali sprejemamo lepoto? Ali se ustavimo, da bi jo občudovali? Ali prepoznamo talent v neobičajnih okoliščinah? Eden od možnih zaključkov bi bil: Če nimamo časa, da bi se ustavili in poslušali enega najboljših glasbenikov na svetu, ki igra eno najlepših melodij kdajkoli napisanih, pomislimo, koliko drugih lepih stvari v življenju smo in bomo še zamudili ? Če ne bomo spremenili načina življenja. Ni lepo samo tisto, kar je lepo tudi zavito!
Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga
V ospredje bodo sedaj začele prihajati nematerialne vrednote. Začeli bomo spoštovati ljudi, ki širijo, ljubezen, srečo… Vendar paziti moramo, da ne bomo šli v drugo skrajnost. Če smo sedaj vozili BMW, bomo jutri kolo, če smo pred svojim imenom imeli dr., da se bomo jutri skrivali…….NEEEEEEEEE, ne sme biti razlike, nič ni narobe z blagovnimi znamkami BMW, Mercedes, Porsche, Ferrari… vsi ti avtomobili so bili narejeni na pošten način in iz srca, vendar čas in način življenja, v katerega smo se zapletli, so te znamke naredili za nekaj več, za statusni simbol. Te znamke nosijo avtomobili, ki so bolj varni in udobni od drugih, zato jih bomo še naprej vozili.
Kadar srečujemo ljudi, ki želijo spremembe narediti čez noč, velikokrat po prvih korakih želijo sprejeti nove vloge v življenju, naenkrat materialno bogastvo ni več nič vredno, vsi njihovi dolgoletni prijatelji so egoisti in samovšečneži! STOP!!!!!! Ne morete iz ene skrajnosti v drugo, drugi so, kakršni so, mi smo pomembni. Ne more biti, to kar smo gradili leta, nič vredno, sedaj bo dobilo samo drug pomen. Na to bomo gledali z drugimi očmi, morda nam res ne bo več pomembno, vendar ne kar čez noč, vsaka sprememba potrebuje čas.

Obdobje, ki prihaja, bo potrebovalo svoj čas. Če bomo danes spremenili svoje navade, še ne pomeni, da bomo s tem preprečili krizo.
Vsaka kriza prinese spremembe, za nekatere dobre, za druge slabe. (Če gledate z dobre strani, lahko rečete, da bodo spremembe dobre.)
Pomembno je, da si vzamemo čas za življenje, drugo ni pomembno! Sedaj smo se preveč ukvarjali z drugimi, če nas drugi niso sprejeli, smo si nadeli takšno masko, da smo jim bili všeč. In potem še zaplesali na njihovo glasbo. Postali smo najboljši igralci, vsak dan bi lahko dobili dva Oskarja.
Danes je nov dan! Pusta je konec! Snemimo maske! Konec je z igrami! Sedaj je čas za življenje.
Nehati moramo igrati, če želimo priti iz Krize.
Nekoč je nekdo rekel, da Resnica osvobaja.

Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com

Dinamičen model vodenja
Namen knjige je predstaviti dinamični model vodenja, ki se je v več kot stotih primerih pokazal kot odličen način, kako priti iz poslovne in osebne krize ter kako premagati težave, ne da bi sploh zašli v krizo.