V času karantene se ljudje zelo različno odzivamo na situacijo. Karantena je neke vrste »ujetništvo«, omejitev svobode, kar pomeni, da se človekova narava najprej odzove, da se mora braniti, zaščititi.
Najpogosteje se ta »funkcija« vklopi kadar koga spoznamo na novo, ali se znajdemo v neki nenavadni situaciji. V tistem trenutku se »odprejo« vsi »senzorji«, kar pomeni, da se telo pripravi na napad in je ves adrenalin na vrhuncu. V kolikor dejansko ne gre za napad, lahko te trenutke izkoristimo za tisti del, ko rečemo, da moramo verjeti v svojo intiucijo, prvi vtis, oz. si včasih v življenju rečemo, zakaj nisem zaupal sam sebi, točno tako je bilo na koncu, kot sem začutil na začetku.
Ta »pripravljenost« traja max. 90 sekund. To je čas, ko naši senzorji delujejo brez »motilcev«. To je čas, ko vse vidimo realno! Po 90 sekundah se ponovno vklopijo motilci in naša slika stanja se zamegli.
Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.
Se opravičujem, da malo skačem iz teme v temo, vendar nanizam dejstva in sedaj bom počasi pričel povezovati in razlagati.
Vrnimo se k rojstvu, kako se razvija človekova osebnost.
Takoj ob rojstvu še nimamo izoblikovane osebnosti; (prinesemo pa s seboj, nekaj potencialov v DNK-ju), temveč ima največji vpliv na njeno oblikovanje vzgoja in vzgled okolice v prvih 6 letih.
Otrok se uči z opazovanjem, tako da opazuje, kaj se dogaja z okolico, kako se naše avtoritete (osebe, ki nas vzagajajo) obnašajo do sebe. V kolikor te osebe živijo, to kar čutijo, potem bodo tudi otroci dobili dovoljenje, da bodo živeli to kar čutijo (razvoj potencialov, ki smo jih prenesli preko DNK). V kolikor živijo s prepovedmi, potem otrok dobi »vsiljen« življenjski scenarij, po katerem bo moral živeti – torej začnemo živeti življenje nekoga drugega, in to že v zgodnjem otroštvu.
Razkorak med potencialom in novim življenjskim scenarijem se imenujejo kompleksi, demoni, tema, psihološke težave… nešteto imen obstaja za ta razkorak.
Ker je ta življenjski scenarij vsiljen in ni od tistega, kateri ga živi, mora ta življenjski scenarij od nekod dobiti svojo hrano, da lahko živi. Temu velikokrat rečemo, kot da v nas živi nekdo drug. In ta »druga oseba«potrebuje hrano, vendar samo psihično, ker fizično ne obstaja. Ta druga oseba potrebuje hrano od tam od koder je prišla, torej iz zunanjega sveta. To hrano dobi tako, da potrebuje nenehno pozornost, potrditev, … da obstaja, temu danes rečemo, EGO. Ta pozornost je lahko zelo različna, morda kot uspešen v poslu, športu, ali v neprestanih konfliktih, žrtev… Ljudje pri takih osebah velikokrat vidijo samo uspeh, ne pa vsega ostalega. Tisti, ki so v neposrednem stiku z njimi pa doživijo vse prej, kot lepo, kot tisti, ki jih vidijo v blišču. Ti ljudje namreč so v veliki meri uspešni za druge, sami pa večinoma nesrečni. In če pogledamo v družbo, v kateri živimo, smo vsi na nek način uspešni, a zelo malo je srečnih.
In sedaj se začne zgodba o karanteni…
Osamili smo se. To smo v veliki meri vzeli, kot dopust, kjer se po enem tednu že naveličamo drug drugega ali pa samega sebe. Po 14 dneh pa počasi pričenja zmanjkovati psihološke hrane, tej drugi osebi, temu življenjskemu scenariju, zato sedaj potrebuje novo ali močnejšo hrano. V veliki meri je lahko to alkohol oz. druge opojne substance, ki so sicer ves čas prisotne, vendar se sedaj količina povečuje, in tako pridejo v ospredje simptomi »prisline abstinence«, tudi če imamo vse to na voljo. Ta navidezna oseba, namreč počasi prične iz naše podzavesti prihajati v naš realni svet.
Velikokrat slišimo, da bomo sedaj pokazali svoj pravi obraz, a v resnici se bo šele začel proces osvobajanja. Namreč ta prisiljena osama je odličen čas čiščenja in simbolično so tukaj še velikonočni prazniki, kjer praznujemo vstajenje… morda pa se bomo do takrat rešili vseh svojih bremen in se ponovno rodili, popolnoma osvobojeni. Pa ne bo ravno tako, ker v tako hitrem času se ne da izvrsti preobrazbe, je pa dovolj časa, da se naredi temeljni premik.
No in sedaj od tukaj, torej od tretjega tedna karantene, se lahko sami odločite v katero smer greste ali se prepustite da vas demoni popolnoma premagajo, ali pa vzamete življenje v svoje roke in postanete gospodar samega sebe!
Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga
Sedaj ne bom pisal, kaj se vam, lahko vse zgodi, temveč predvidevam, da boste vzeli življenje v svoje roke in bomo sedaj strmeli k rešitvam.
Ob opazovanju naravnih pojavov v laboratoriju sem videl, kako se vedno zgodi sedem faz; ko element spremeni strukturo ali energija dobi višjo frekvenco, korak nazaj ni več mogoč. Torej ne moremo več vzpostaviti prvotne strukture materiala oz. energiji vrniti nižjo frekvenco. Enako sem opazil pri spreminjanju psiholoških procesov in uvidel, kaj pomeni kvantni skok v naravi in kaj v psihologiji.
V notranjem razvoju imenujemo kvantni skok tisti trenutek, ko pri sebi opazimo globinski in dokončni premik v občutenju in vedenju. Potem dojamemo, da se je nekaj spremenilo za vedno.
Kvantni skok je v bistvu sprejetje trdne odločitev. A prav sprejemanje odločitev je za človeško življenje izjemnega pomena. Vsak dan sprejmemo 35.000 odločitev. To pomeni, da gremo 35.000-krat na dan skozi teh sedem korakov, pa se jih sploh ne zavedamo.
Občasno se zgodi, da kakšnega izmed sedmih korakov ne izpeljemo in tako obtičimo na mestu. Takrat imamo občutek, da se vrtimo v krogu, kar lahko traja leta. Tako sem na podlagi vseh opazovanj in dobrega poznavanja naravnih pojavov oblikoval metodo, ki sem jo poimenoval Serious Personal Transformation.
Samih faz ne bom podrobneje opisoval, ker so že zelo podrobno opisane na 1000 strani dolgi knjigi z naslovom Jaz.
- Prvi korak je pospravljanje. Ko stvari pospravimo, vidimo, kje smo in kaj je tisto, kar sploh potrebujemo.
2. Nato v drugem koraku odstranimo vse tisto, kar ni naše oz. za kar mislimo, da ne sodi več k nam. V življenju to čutimo kot odrešitev, olajšanje, občutek imamo, da smo doživeli razsvetljenje. V resnici smo samo naredili prostor, da smo dobili svežo energijo. Če v tej fazi hitro ne naredimo korakov naprej, bomo dobili še hujša bremena, kot smo jih imeli do takrat.
3. Zato moramo v tretjem koraku razmisliti, kaj nas je pripeljalo do sem in kaj si želimo, s čim sedaj zapolniti ta prazen prostor, lahko pa da nam je že ta prazen prostor dovolj. Zato moramo vse preostale stvari razporediti tako, da imamo občutek, da smo v ravnovesju.
Vendar občutki navdušenja začenjajo izginjati in začne se občutek tesnobe … Začnemo razmišljati, koliko časa, energije, denarja … smo izgubili … Ob tem izrečemo, kam sem gledal do sedaj, bil sem slep … in podobna obžalovanja.
- V četrtem koraku določimo nov cilj.
Kam želimo naprej, vendar na osnovi novih občutkov in novih spoznanj o sebi. Tukaj je še vedno prisotna tesnoba, slaba vest, da bomo sedaj nekoga izdali, ker moramo naprej. Zato je potrebna intenzivna telesna dejavnost, da telo in možgani dobijo dovolj kisika, da gremo lažje skozi vse psihološke napore. Čeprav si počasi nastavljamo novo pot, je energija starih navad še vedno zelo močno prisotna in nas kar vleče nazaj, zato moramo imeti dobro fizično kondicijo, da vse te glasove lahko premagamo.
- V petem koraku se intenzivno srečujemo z opuščanjem starih navad.
Tukaj po navadi menjamo družbo … Skoraj vse, kar nas ovira pri izražanju lastne volje. Odvisno je seveda, kakšno stopnjo transformacije izvajamo in na katerem področju. Čeprav morda lahko izvajamo majhno spremembo, kot je odvajanje od kajenja, s tem rešujemo še 100 drugih podzavestnih zastojev. Peta faza je najbolj intenzivna, vendar v sebi že čutimo olajšanje, čeprav imamo občutek, da je okoli nas vihar.
- V šestem koraku postavljamo novo pot.
V šestem koraku rečemo, da po vsakem dežju posije sonce, saj si začnemo nastavljati pot do želenih občutkov. Tu so klici iz preteklosti še komaj slišni. Torej na neki način že hodimo po novi poti.
- Sedmi korak – nova pot.
V zadnjem koraku novo pot že skoraj v celoti vpeljemo v naše celovito življenje, kjer nimamo več občutka, da smo kaj spremenili, čeprav nam okolica govori, kako smo drugačni. Teh sprememb sami velikokrat ne opazimo, ker smo znotraj dogajanja, okolica pa vidi veliko spremembo. Sami čutimo spremembe veliko prej, ko pa se v zadnji fazi že popolnoma umirimo, pravzaprav ne vemo več, za kaj je šlo, čeprav je bilo to še včeraj.
Skozi teh sedem korakov je potrebno iti, da se osvobodimo drugega življenjskega scenarija. Pri tem pa se je potrebno zavedati, da je ta transformacija zelo naporen fizični proces, zato moramo poskbeti za rekreacijo, sedaj v karanteni so to lahko trebušne, hrtbne vaje, raztezanje, dihalne vaje…
Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com
Dinamičen model vodenja
Namen knjige je predstaviti dinamični model vodenja, ki se je v več kot stotih primerih pokazal kot odličen način, kako priti iz poslovne in osebne krize ter kako premagati težave, ne da bi sploh zašli v krizo.