Ravno sem se vračal proti domu, ko sem levo in desno ob sebi na semaforju videl veliko osvetljenih obrazev žensk, ki so strmele v telefone in se zraven smehljale… na obrazu se je videlo, da si dopisujejo s svojim princem na belem konju, čeprav ga nikoli niso videle. Ampak so očitno v neki virtualni podobi in z dopisovanjem oživele podobo o kateri so sanjale…. V bistvu, ne vem kdo je bil na drugi strani, vendar za njih dovolj, da so se v njih rodili občutki, o katerih so sanjali. Tako je njihovo življenje postalo polno, tudi če jih nikoli ne bodo videli, ali pa so popolnoma drugačni, kot se predstavljajo.
V bistvu ženske ne potrebujejo Princa 24 ur na dan, ker jim bo hitro postal dolgočasen… sam pa tudi nima toliko kondicije, da bi lahko to vzdržal. V bistvu potrebuje Princa vsaj enkrat na mesec, da ji vedno znova obudi ta občutek. Ženske ne potrebujejo veliko, ko pa potrebujejo, potrebujejo 100%.
In kaj me je najbolj pretreslo pri teh ženskah z osvetljenimi obrazi, petek zvečer je… neke vrste družinski praznik in ONE same na cesti, najbrž tudi same in osamljene v svojem življenju… no saj tudi jaz sem bil na cesti, sam!!!!
Ampak ti Princi s katerimi so dekleta z osvetljenimi obrazi klepetala so morda tudi sami na ta praznični večer.
Veliko jih je na ta praznični večer samih, tudi če je hiša polna so sami, osamljeni.
Pri svojem delu ugotavljam, da je največ samih in osamljenih tistih, ki so na vrhu, ki so v vlogi vodji, direktorjev…
Prav sprašujem se zakaj sploh nekdo rine tja na vrh… njihova pot na vrh je, kot križev pot in potem pridejo na “Ta” vrh… kjer jih križajo zaposleni, stranke, davčna, inšpektorji… in na koncu še zdravje… zakaj jim je to potrebno. So neke vrste odrešeniki, na križu kot opomnik vseh… “ne hodite, ne vodite… samo bodite nekje pohlevni in sledite najvišjemu.“
In kdo je najvišji.. tega nihče ne ve! Dobesedno.
Prejmite brezplačni avdio zapis:
Šola osebnostne spremembe.
Vsi v državi nekje nekomu sledimo, tudi tisti, ki vodijo, sledijo nekomu… pa ne vedo komu… enostavno rečejo, ker tako je… sledijo sistemu.
Sistem je že dolgo mrtev, a mi mu še kar sledimo. In kdo lahko spremeni sistem. Ja, Mi sami…. in zakaj ga ne, ker ne vemo kaj bodo rekli drugi… in kdo so drugi, hmmm ja v bistvu mi sami… in zakaj potem ne spremenimo sistema… ker pač tako je.
In potem gremo vsi domov, prižgemo TV in poslušamo, kaj bodo rekli drugi, ker pač tako je…. in tako v nedogled že skoraj 30 let.
Res včasih ne vem kdo je bolj »normalen« tisti, ki se odmaknejo v Psihiatrijo, da se odpočijejo od tega »normalnega« sveta ali MI, ki gledamo na njih kot malo nore.
Vedno si poiščemo nekoga zunanjega, ki je za vse kriv in ki bo vse odrešil… in potem se tako tudi obnašamo ON je kriv.
In zakaj nikoli ne vprašamo sebe, če smo zakaj odgovorni! Kaj lahko naredimo pri sebi, da bo svet drugačen ali bomo kar sledili…
Prišel, je čas, ko bomo sledili samo še sebi, če ne želimo, da nas sistem odpelje v nek mrtev svet, kjer srce več ne bije, kjer ni občutka, da smo kdaj obstajali… nihče nas ne bo rešil, če se ne bomo sami. Ampak ni se potrebno boriti proti nikomur, samo sami sebi podajmo roko in se potegnemo iz te črne luknje, kjer živimo že desetletja. Ta črna luknja ni nič drugega kot sistem, kjer smo že skoraj 30 let… v bistvu nismo ujeti, samo zravnati se moramo in pogledati preko roba…. oh, pa saj tam je še en svet, svet kjer sije Sonce.
Direktorji so si »danes« napačno predstavljali svojo vlogo. Obdobje Kraljev, ki so vladali so že davno mimo a sami se postavijo v vlogo absolutnega vladarja, kar pomeni, da sodelavcem odvzamejo celotno moč, odgovornost in svobodo… ker pa smo v času, ko Sonce sveti, ko se Srce prebuja in ni več absolutizma… Direktorjem zmanjkuje moči, da vse to še obvladujejo in namesto, da bi na vrhu vse počasi razporejali… pričenjajo postajati ujetniki tega, kar so postavili.
Novodobni direktorji niso več vladarji, temveč je to le njihovo delovno mesto. V prihodnje več ne bo nadrejenih in podrejenih, ne bo več zaposlenih in delodajalcev… sistem bo pričel delovati kot narava, podjetja bodo delovala v obliki Projektne pisarne, obstajale bodo delavne skupine, kjer bodo samo odgovornosti… in vsak si bo kreiral delavno mesto sam, tam, kjer bo videl da lahko s svojim poslanstvom/potencialom doprinese nadgranjo.
Brezplačna e-knjiga:
Psihologija Marketinga
Nove generacije več ne bodo razumele s čim se sedaj ukvarjamo, zakaj so nekateri izgoreli, zakaj so svoje življenje dali za podjetje, zakaj so se žrtvovali za druge, zakaj so končali na Psihiatriji (… vprašali se bodo kaj sploh je to bilo?)… vsa bolečina v kateri živimo, se bo spremenila v radost. Ta Kuga, ki sedaj ubija podjetnike/direktorje/… se bo pozdravila, izginila s tem, ko se bomo pričeli družiti zaradi druženja in ne zaradi materialnih in statusnih interesov..
Dragi moji bralci, naj vas ti »prazniki« kakorkoli jih imenujete spomnite, da ni potrebno umreti, da se ponovno rodimo, da ni potrebno trpeti, da bomo boljši ljudje… vse to smo lahko brez trpljenja in slabe vesti… samo poslušajte svoje Srce.
Avtor članka: Milan Krajnc, pedagog, podjetnik & krizni vodja
Naučim vas pogledati “nase”, kot na tretjo osebo. Za več informacij ali spoznavno srečanje mi pišite na official@milankrajnc.com
Dinamičen model vodenja
Namen knjige je predstaviti dinamični model vodenja, ki se je v več kot stotih primerih pokazal kot odličen način, kako priti iz poslovne in osebne krize ter kako premagati težave, ne da bi sploh zašli v krizo.