Iz dnevnika psihoterapevta: “Bila je noč in sam sem se sprehajal po ulici, samo veter je bil moj spremljevalec. Bila je noč in samo tišina je bila moj sogovornik. Bila je noč in samo noč mi je bila v tolažbo. To je bila noč, ko sem zamolčal najlepše besede. Nikoli nisem čutil svojega srca tako glasno kot prav te noči. Vsa ta tišina in ta mir sta dopustila, da je srce končno spregovorilo.”

 

Tam in takrat sem si priznal, da hodim po poti, ki je samo moja, zato hodim sam …